Trdoživa in trajnostna organizacija: Izmerimo, da jo uresničimo
Vodenje je v sodobnih okoliščinah postalo zahtevnejše. Ne le razvoj tehnologije in hitrejši tempo sprememb, nove koordinate postavljajo tudi ljudje. Ob tem podatki kažejo na nižjo uspešnost in motiviranost slovenskih zaposlenih glede na evropsko povprečje. Zdrav, trajnostni razvoj organizacij ni samoumeven. Paradoksno: k njemu lahko prispeva digitalizacija in uveljavljanje enega temeljnih načel uspešnosti: kar se izmeri, to se naredi.
Management in voditeljstvo sta bila vedno zahtevna, a nikoli tako kot prav sedaj. Dejstvo je, da je danes potrebno dosegati kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje v razmerah hitrih in radikalnih sprememb, kar najlažje ponazorimo z vožnjo v megli po avtocesti s hitrostjo 130 km/h, ko pred seboj vidite zgolj 10 m. Od nas se pričakuje, da prispemo na cilj pravočasno, živi in zdravi, se sočasno učimo vožnjo s čim manjšimi izpusti, poročamo o napredku, ob tem pa podpiramo, motiviramo in razvijamo svojo ‘posadko’, tako tistih, ki so z nami v avtu, kot tistih, ki delajo od doma. Da ne bo pomote, prav ta posadka, ki bo izmenjaje prevzela vožnjo, bo ključna za našo uspešnost, a dejstvo je, da nam razmere vidljivosti do ‘zgolj 10 m’ ne dopuščajo preusmeritve pozornosti na ljudi okoli sebe, kaj šele analize nas samih in naše vožnje.
Napredna diagnostika merjenja organizacijskega zdravja
Ob tem se Slovenija po samo-ocenjeni zavzetosti zaposlenih uvršča v povprečje držav EU, pri samooceni uspešnosti in motiviranosti zaposlenih pa še vedno močno zaostajamo za vodilnimi inovatorkami1 in s tem za globalno konkurenčnostjo in produktivnostjo. Hkrati pa se celotna Evropa med desetimi regijami sveta po uspešnosti zaposlenih uvršča na tretje, po zavzetosti zaposlenih pa zgolj na zadnje mesto.Tudi pri zagotavljanju višje kakovosti zaposlitve in delovnega mesta je opaziti slepe pege v vodenju in v odnosih med managerji in zaposlenimi, ponekod se nakazujejo tudi sistemske težave, posledice pa so lahko nižja konkurenčnost v tekmi za najboljše kadre in nekonkurenčnost podjetja.
Razvoj voditeljstva in managementa zato najprej zahtevata pogled vase in poglobljeno razumevanje stanja, še posebej naših močnih in šibkih točk v vodenju. V letu 2022 je slovensko podjetje Quintaum v sodelovanju s prepoznavnimi ustanovami: Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Institutom Jožef Stefan in Harvard Business School, zaključilo desetletje trajajoči razvoj in testiranje napredne diagnostike organizacijskega zdravja. Diagnostika preverja, analizira ter napoveduje dolgoročno zdravje managementa in organizacij po štirih vidikih: celostne izkušnje zaposlenih, učinkovitosti vodenja, potenciala za rast in zagotavljanja dostojnega življenja. Tako kot Peter Drucker, oče managementa, ki je rekel, da ‘ne moreš najeti zgolj roke, celoten človek prihaja z njo’, tudi diagnostika zdrava organizacija prihodnosti postavlja človeka v središče in ga obravnava celostno, kot vse pomembnejši dejavnik produktivnosti, konkurenčnosti, kakovosti življenja v širši družbi ter v današnjih razmerah tudi trdoživosti.
Hiter laboratorij: krvna slika organizacije in njenih tveganj
Na osnovi zgolj enega vprašalnika za zaposlene, ki zahteva okoli 30-50 minut časa, organizacija pridobi ‘krvno sliko’ več kot 180. kazalnikov ter tveganj, kar voditeljem omogoča celoviti vpogled v trdoživost podjetja, Diagnostika se lahko sočasno izvaja tako na ravni podjetja, kot po skupinah zaposlenih po posameznih oddelkih ali managerjih. Poročilo izpostavi področja, ki potrebujejo pozornost in takojšnje ukrepanje za razvoj učinkovitega vodenja ter nakaže kako velika je kritična masa ljudi, ki so dobro vodeni, zadovoljni, visoko motivirani in dejansko na voljo za uresničevanje poslovnih načrtov ter novih strategij. Ob tem rezultati diagnostike omogočajo HR oddelkom in coachem vpogled v poslovno kulturo skozi oči zaposlenih, v sprožilce karierne rasti, morebitne frustracije, stanje stresorjev izgorelosti, dobrega počutja in zdravja pri delu.
Diagnostika podjetjem zagotavlja podlago za sistematičen razvoj trajnostnega voditeljstva in usmerja podjetja na (bolj) trajnostno pot razvoja, zaposlene pa k uravnoteženem in izpolnjujočem življenju, saj lahko prav vsak udeleženec prejme osebno poročilo. Ključni indikatorji in tveganja so primerni tudi za komunikacijo trajnostnega vodenja organizacij in ljudi ter za umestitev v Trajnostna poročila in/ali druga poročanja o družbeni odgovornosti podjetja.
Smo dovolj trdoživi za naslednjo krizo? Nekaj poudarkov iz rezultatov za leto 20222:
– Zavzetost zaposlenih vsako leto narašča, a njena preusmeritev v produktivnost in uspešnost z ustreznimi procesi, sistemi in vodenjem ostaja izziv:
– zaostajamo v motiviranosti zaposlenih, zelo motiviranih je zgolj 29% zaposlenih, kar je občutno manj kot na Nizozemskem (skoraj polovica zaposlenih), Švedskem in na Danskem;
– že drugo leto je zabeležen upad strasti za delo, ki je prisotna med tretjino zaposlenih, med tem ko strast do podjetja občuti 60% zaposlenih;
– kar 79% zaposlenih je delovno preobremenjenih, kar nas uvršča na dno lestvice evropskih držav, kljub temu imamo nižjo stopnjo ogroženosti za izgorelost pri delu (vsak sedmi sodelujoči);
– zgolj vsak 6 zaposleni je pripravljen na spremembe in transformacijo (Capacity for change), kar je premalo za trdoživost in globalno konkurenčnost v sedanjem času negotovosti in turbolenc.
Raziskava Združenja Manager
V letu 2023 Združenje Manager omogoča 10 organizacijam možnost sodelovanja v raziskavi. Namen raziskave je izpostaviti dobre prakse in trajnostne voditelje ter managerje, kot spodbuda in zgled drugim. Prepoznati slepe pege v vodenju, ki se bodo naslovile skozi dogodke in aktivnosti ZM, ki bodo lahko ponudili usmerjeno podporo pri strokovnem razvoju managerjev ter na ta način prispevali k napredku slovenskega managementa, konkurenčnosti in uspešnosti Slovenije.
Diagnostika s poročilom ‘Krvna slika’, ki bo posredovano ob skupinski predstavitvi rezultatov, je za vključena podjetja nagrada za sodelovanje.
Način sodelovanja
Pri oblikovanja raziskovalnega vzorca se upošteva vzorec članstva Združenja Manager:
– 5 malih/mikro podjetij,
– 3 srednje velika podjetja,
– 2 veliki podjetji z reprezantivnimi vzorci oz. največ 200 zaposlenimi na podjetje, upoštevajoč raznolikost po spolu, dejavnosti in geografski razpršenosti.
Sodelujoče podjetje imenuje koordinatorja, ki prejme informacije s strani izvajalca raziskave.
Potek raziskave: od začetka aprila do junija 2023 (milestone: MQ konferenca);
ZAKAJ SODELOVATI?
»Quinatum diagnostiko priporočam samo tistim, ki jih imam rada – malo za šalo, malo zares. Naše podjetje se je soočilo s kolizijo ambicioznosti in možnosti. Quinatum diagnostika nam je pokazala rdeči karton obremenjenosti in rumeni karton kapacitete za spremembe. Diagnostika je občutek prevedla v dejstva in številke, ter posledično v spremembo vedenja: najvišjega vodstva in organizacije. Quintaum diagnostika me je spametovala. «
Mag. Edita Krajnović, direktorica, Mediade.
Uspešnost organizacije je odvisna od ljudi ter ekip, ki jih ti ljudje tvorijo. Zato je dobro počutje ter razvoj posameznikov, ki delajo za organizacijo, ključna za njeno trajnostno rast. Vodje moramo z zaposlenimi imeti sodelujoč odnos ter jim dovoliti lastno pobudo, prevzemati odgovornost in sprejemati odločitve. Razvoj trdožive in na vrednotah temelječe organizacije, ki to dopušča, je zelo zahteven proces. Zahteva fokus ter periodični pregled stanja. Quintaum diagnostika, ki smo jo naredili, nam ponuja prav to: objektivno ter zelo poglobljeno sliko stanja, na osnovi katere bomo lahko naredili naslednje korake v svojem razvoju.
Mag, Jana Repanšek, Direktorica CEF – Center for Excellence in Finance
Pred tremi leti sem se odločila, v sodelovanju z dr. Andrejo Kodrin, za izvedbo Quintaum diagnostike na DOBA Fakulteti, predvsem zaradi zavedanja pomena poznavanja in razumevanja stanja na DOBI in identificiranja svojih močnih in šibkih točk vodenja. Rezultati vseh treh diagnostik so bili izjemno zanimivi, razveselila sem se odličnih ocen in samoocen zaposlenih in njihove motivacije. Moja osebna izkušnja je bila edinstvena, na osnovi podatkov sem znala izpostaviti področja in posameznike, ki potrebujejo večjo pozornost za doseganje ciljev. Rezultate smo vključili tudi v pripravo in Uresničevanje novih strategij in planov.
Mag.Jasna Dominko Baloh, Direktorica DOBA Fakultete
Verjamemo, da lahko v Sloveniji izkoristimo velik potencial managerjev, da lahko ustvarimo prijazno in stimulativno delovno okolja za visoko usposobljeno delovno silo in za novo zgodbo o uspehu. Zato partnerji raziskave – Združenje Manager, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani ter podjetje Quintaum – želimo raziskati, kakšno je dejansko stanje in izmeriti, kako trajnostno in trdoživo je vodenje ljudi v podjetjih v Sloveniji. Ponujamo priložnost pogumnim, trdoživim in do zaposlenih spoštljivih managerjem, da izmerijo motiviranost, uspešnost in strast do dela svojih zaposlenih, njihovo zmožnost za spremembe, kako uspešni so pri spodbujanju sodelavcev za rast in razvoj, kako prepoznajo in nagradijo dobro delo in kako se uveljavljajo kot zaupanja vreden vodja ter sodelavec.
Če bi želeli sodelovati v raziskavi, pišite na info@zdruzenje-manager.si