Transformacija: zelene in digitalne zaposlitve

Avtorica: Dr. Tjaša Redek je redna profesorica na Katedri za ekonomijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Slovenska podjetja so že leta 2019 poročala, da so pri uvajanju novih tehnologij izziv ravno kadri, in sicer pomanjkanje usposobljenih delavcev in pomanjkanje tehničnega znanja (Redek in ostali, 2019). Precej pomembna ovira je tudi odpor zaposlenih do sprememb, ki je pogosto povezan z neznanjem in strahom pred novim. V kontekstu dvojnega, zelenega in digitalnega prehoda bodo zato znanje in kompetence s povezanih področij ključni za hitro in uspešno prilagoditev, agilnost in predvsem tudi izkoriščanje priložnosti In s tem tudi oblikovanje zelenih ter digitalnih delovnih mest.

Zelena delovna mesta niso samo delovna mesta, ki se neposredno in v celoti dotikajo področij varstva okolja, obnovljivih virov energije, recikliranja in učinkovite rabe virov, pač pa tudi tista, ki vsebujejo naloge, ki k temu neposredno ali posredno prispevajo. Za namen spremljanja zelenih zaposlitev se je že razvilo tudi nekaj metodologij.

Scholl in ostali (2023) so v okviru OECD natančno analizirali značilnosti poklicev, da bi ugotovili, kako zelena in ‘rjava’ je v povprečju poklicna struktura v podjetjih. Za vsak poklic so s pomočjo ESCO kompetenc (obsežen opis glavnih znanj, veščin in nalog vsakega polica) določili, kakšen delež teh nalog in veščin je povezan z zelenimi nalogami. Podjetja, katerih zaposleni in pa poklicna struktura zajemajo več zelenih nalog, bodo imela manj težav pri zelenem prehodu, ker bodo že posedovala vsaj del potrebnih znanj.

Podjetja, katerih zaposleni in pa poklicna struktura zajemajo več zelenih nalog, bodo imela manj težav pri zelenem prehodu, ker bodo že posedovala vsaj del potrebnih znanj.

Bruegel (Gotti in ostali, 2024) pa so kot ‘zelene’ opredelili širok nabor veščin, ki sodijo na področja: kakovost zraka, emisije, čista energija, klimatske spremembe, ohranjanje okolja, energetska učinkovitost, okoljska regulativa, jedrska energija, ravnanje z odpadki, vodna energija, vetrna energija, pri čemer v zaposlitvenih oglasih iščejo zahteve s teh področij.

IKT strokovnjaki in IKT uporabniki

Podobna je tudi metodologija, ki spremlja digitalne zaposlitve. Tudi na tem področju se je oblikovala metodologija, ki omogoča spremljanje števila (deleža) tistih v podjetju, ki so na eni strani IKT strokovnjaki, na drugi strani pa IKT uporabniki. OECD Going Digital je na podlagi analize poklicev opredelil, da med IKT specialiste, torej tiste ki so ključni pri razvoju, prilagajanju in uvajanju novih digitalnih rešitev, sodijo npr. managerji s področja IKT, inženirji z ustreznih področij, zlasti elektrotehnike, razvijalci programske opreme, aplikacij, strokovnjaki za podatkovne zbire in omrežja idr. Na drugi strani je v podjetjih vedno več tistih, ki potrebujejo tudi ‘inpute’ s strani IKT strokovnjakov, torej IKT uporabnikov. OECD med ključne uporabnike uvršča med drugim različne managerje ter strokovnjake, ki delujejo na odločevalskih delovnih mestih, med drugim managerje in strokovnjake za različne poslovne funkcije (npr. trženje, finance, razvoj itd.).  

Zeleno gospodarstvo in zaposlitve

povprečju 21,5 od 1.000 zaposlitvenih oglasov na ravni EU povezanih z zelenimi zaposlitvami in nalogami, ki so vezane na zeleni prehod (Slika 1).

Slika 1: Število zelenih zaposlitvenih oglasov na 1.000 oglasov (september 2023) v državah EU ter gibanje števila zelenih oglasov na 1000 oglasov v EU27 in v Sloveniji. Vir: Gotti, Güner in Stefany, ‘Twin transition skills dashboard’, Bruegel Datasets, 2024.

Najbolj pogosto iščejo veščine, povezane z recikliranjem, dobavo energije in energetsko prenovo (prestrukturiranjem) ter varovanjem okolja. Slovenija po teh podatkih precej zaostaja za povprečjem EU, saj je imela septembra 2023 le 5 promilov ‘zelenih’ zaposlitvenih oglasov, torej takih, ki so vsebovali zelene veščine, EU v povprečju pa skoraj 24. Največ zelenih zaposlitev se ponuja na Švedskem, Danskem in v Nemčiji. Tudi podatki 2021−2023 razkrijejo, da Slovenija zelo zaostaja za EU in da se razkorak le počasi zmanjšuje. Podjetja v Sloveniji primerjalno glede na EU precej zaostajajo v iskanju kadrov, ki so ključni za zeleno transformacijo (Slika 1).

Oglasi so zgolj vidik povpraševanja, ne odražajo pa dejanskega stanja strukture kadrov v podjetjih. Slednjo je mogoče oceniti s pomočjo kombinacije podatkov o strukturi zaposlenih po podjetjih in pa ‘zelenosti’ poklica (po Scholl in ostali, 2023). Metodologiji nista neposredno primerljivi, vseeno pa analiza strukture vseh zaposlenih glede na delež ‘zelenih nalog’ kaže, da je delež zelenih zaposlenih relativno nizek, da je v opazovanem obdobju 15 let zelo malo zrasel.

Hkrati so med panogami precejšne razlike. Največji delež ‘zelenih’ zaposlenih je v predelovalni dejavnosti, in sicer v tehnološko visoko in srednje-visoko intenzivnih dejavnostih, sledijo predelovalne dejavnosti, ki so tehnološko manj zahtevne. Seveda je glede na značilnosti predelovalne dejavnosti pričakovano, da bo tam delež zelenih zaposlitev večji, vseeno pa preseneča ‘stabilnost’ deleža in pa tudi izstopanje tehnološko visoko in srednje-visoko intenzivnih dejavnosti (Slika 2).

Slika 2: Indeks ‘zelenosti’ strukture zaposlenih po skupinah panog v Sloveniji. Podatki: Statistični urad RS, lasten preračun. Delitev na panoge po Bloch, 2021.

Digitalni razkorak in razlike med panogami

Slovenija je po deležu IKT strokovnjakov med vsemi zaposleni po metodologiji OECD (ki temelji na anketnih podatkih) in IKT uporabnikov skupaj nekoliko nad povprečjem EU, po deležu IKT strokovnjakov smo prav tako nekoliko nad povprečjem EU (4,66 v primerjavi s 4,16 %), po razkoraku med uporabniki in strokovnjaki (3,8 odstotne točke) pa je primerljiva s povprečjem EU (3,9 odstotne točke).

Zanimive so precejšnje razlike med panogami, ki jih ocenjujejo s pomočjo registrskih podatkov o vseh zaposlenih v Sloveniji (Redek, 2024). Delež IKT strokovnjakov je pričakovano najvišji v storitvah, ki so intenzivne po znanju, kamor sodijo npr. tudi IKT sektor, finance, zavarovalništvo, sledijo visoko in srednje-visoko tehnološko intenzivne panoge predelovalnih dejavnosti. Zanimivi pa so predvsem razkoraki med IKT specialisti in IKT uporabniki, ki je največji v storitvah, ki so intenzivne po znanju, vendar nekoliko upadajo. Je pa ta razkorak vedno večji v predelovalnih dejavnostih, ki so tehnološko nizko in srednje-nizko intenzivne, ter v ostalih storitvah. Raste tudi v tehnološko visoko in srednje-visoko tehnološko intenzivnih predelovalnih dejavnostih, vendar pa je majhen. Hkrati bodo ta podjetja, ki imajo v povprečju (skupaj s storitvami, ki so intenzivna po znanju) visoko dodano vrednost, lažje pridobila kadre, ker jim bodo v tekmi za kadre na trgu lahko ponudila konkurenčne pogoje.

V luči prestrukturiranja, zelene in digitalne preobrazbe bodo kadri izjemnega pomena. V prednosti bodo podjetja, ki bodo potrebne kadre že imela ali pa jih bodo lahko hitro pridobila zaradi konkurenčnih pogojev.

V luči prestrukturiranja, zelene in digitalne preobrazbe bodo kadri, kot so vedno, izjemnega pomena, v prednosti bodo podjetja, ki bodo potrebne kadre že imela ali pa jih bodo lahko hitro pridobila zaradi konkurenčnih pogojev.

V tem kontekstu ne gre spregledati plač. Če so bile plače najvišjih IKT strokovnjakov (managerji) na nivoju 1,8-kratnika povprečne plače, IKT strokovnjakov (programerji, razvojniki) pa na nivoju 1,4-kratnika, so bile v ozadju zelene zaposlitve, kjer so bili nekateri (bolj tehnični kadri) plačani celo podpovprečno. To se bo zagotovo spremenilo, saj bo tovrstnih znanj primanjkovalo. Podjetja, ki tovrstne (digitalne in zelene) kadre že imajo, pa s tem gradijo konkurenčne prednosti, zato je pomembno, da v te kadre tudi ustrezno vlagajo, jih razvijajo in s tem krepijo svoj položaj v času dvojne preobrazbe.