Trajnostna preobrazba skozi trajnostne poslovne prostore

V kratkem bo svoje obrise začela dobivati prva poslovna stavba v Sloveniji in Ljubljani, v kateri bo mogoče najemati trajnostne poslovne prostore z najvišjim certifikacijskim standardom LEED Platinum. Takih stavb je na svetu samo odstotek. Pritiski na podjetja za podnebno ukrepanje in trajnostno poslovanje se povečujejo. Evropski Zeleni dogovor je jasen in konkreten. Kako nam pri tem lahko pomagajo trajnostne poslovne stavbe?

Facebook
Twitter
WhatsApp
Pinterest
LinkedIn

»Stavbe porabijo več kot 40 % končne energije, približno toliko proizvedejo tudi CO₂. Imajo dolgoročen vpliv na okolje in predvsem na tiste, ki v njih bivajo«, pojasnjuje Nataša Teraž Krois, vodja razvoja in trajnosti v Lumar IG. Poslovni prostori so pomemben dejavnik pri doseganju trajnostnih ciljev. Podjetja, ki ne bodo šla po poti trajnostne preobrazbe, bodo izpadala iz globalnih dobavnih verig in izgubila zaupanje kupcev, dodaja Ana Struna Bregar, direktorica CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo. »Cilji so jasni, na voljo imamo vse, da jih dosežemo, vendar pa moramo po tej poti stopati hitreje in povečati ambicije.«

Do 2030 se bo ločilo 'zrno od plevela'

Za nekatera podjetja je trajnost, meni Struna Bregar, danes še vedno abstrakten pojem, saj trajnostnega poslovanja ne znajo meriti. A prihajajo strožje regulative, k trajnostnemu nefinančnemu poročanju je zavezano vse več podjetij. Tudi če jih ta pravila ne bodo zavezovala, bo svoje naredil pritisk trga: potrošnikov, dobaviteljev, bank, zaposlenih … Preobrazba trga se je že začela in če ne prej, se bo jasno pokazala leta 2030. Najkasneje takrat bodo podjetja, ki se ne bodo trajnostno preobrazila, ostala pred vrati poslovnega vrtiljaka.

Ocenjujemo, da zavedanje glede tega raste, pravi Saša Bavec, član uprave skupine Knauf Insulation, enega od pionirjev trajnostne transformacije v Sloveniji. V to smer gre zakonodaja, pa tudi pogoji za doseganje ugodnejšega financiranja vse bolj pogosto vključujejo trajnostne kriterije. Zato podjetja hitro sprejemajo načela ESG

Poslovni prostori so pomemben dejavnik pri doseganju trajnostnih ciljev. Podjetja, ki ne bodo šla po poti trajnostne preobrazbe, bodo izpadala iz globalnih dobavnih verig in izgubila zaupanje kupcev.

poslovanja ter postavljajo podnebne cilje in ukrepe. S tem želijo dokazati, da sledijo, merijo in poročajo o svojem odtisu na okolje in družbo. Pri tem pa ne smejo pozabiti meriti tudi svojega napredka.

Orodje, ki bo pospešilo trajnostne razvojne procese

Digitalno orodje Green Star, ki to omogoča in podpira, je CER razvil za slovenski trg in ga predstavil v začetku letošnjega leta. Seveda so koraki, ki jih podjetja lahko delajo v trajnostni smeri, zelo različni in jih v veliki meri definiramo z osnovno dejavnostjo podjetja, poudarja Bavec. »Orodju je treba dati ustrezno težo v domačem in mednarodnem okolju. Tako bodo podjetja bolj motivirana za vrednotenje po Green Star kriterijih, kar bo sprožilo tudi trajnostne razvojne procese, saj bodo podjetja stremela k napredku na Green Star lestvicah.«

Trajnostni pristop niti za dve podjetji ni enak, saj so izhodišča različna, pravi Struna Bregar. Zato je naloga CER-a, da podjetjem pomaga na poti zelene preobrazbe, da postavijo prave cilje, preverijo tveganja in sprejmejo sebi ustrezne ukrepe. Cilj trajnostnega poslovanja podjetja je, da ustvarja dobiček, vendar družbi in okolju vrača več, kot iz njega črpa.

Preobrazbo poganjajo bolje stoječa podjetja

Dejstvo je, da trajnost običajno stane, tako Bavec, zato po njegovem mnenju lahko konkretne korake pričakujemo v bolje stoječih podjetjih z visoko družbeno odgovornostjo, tudi multinacionalkah, kakršna je Siemens, v kateri trajnostni razvoj razumejo celostno. »Zavedamo se, da pri trajnostnem razvoju ne gre zgolj za okoljski vidik in da morajo naša prizadevanja segati tudi onkraj našega lastnega delovanja.« V minulem poslovnem letu so s svojimi tehnološkimi rešitvami kupcem omogočili, da so izpuste CO2 zmanjšali za 88 milijonov ton, kar je 10 % več kot leto prej. Zavedajo pa se, da največji delež ekološkega odtisa izdelkov predstavlja njihova dobavna veriga in temu pritrjujejo tudi v CER. Kar 85 % ogljičnega odtisa se skriva v dobavnih verigah podjetij.

Pritiskov na trajnostno gradnjo še ni dovolj

»Prehod v trajnostno gradnjo je proces in se ne more zgoditi čez noč. Zahteva čas in veliko ozaveščanja. Ključni preboj bo narejen takrat, ko bo to ovrednotil tudi trg,« je jasen Bavec. Struna Bregar je prepričana, da še ni dovolj pritiskov in spodbud, da bi se vse gradilo trajnostno. Predvsem prenova obstoječih zasebnih poslovnih prostorov po njenem mnenju močno zaostaja. V pomoč pri trajnostni gradnji so danes lahko številni kriteriji za trajnostno gradnjo.

Dodaja, da sta pandemija in dvig cen energentov nedvoumno vplivala na to, da so se podjetja bolj začela zavedati stroška, ki ga predstavljajo poslovne stavbe. Prav tako so se začela bolj zavedati, kako pomembno je  zaposlenim zagotoviti zdravo delovno okolje.

Ana Struna Bregar, direktorica CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo.

Okolje, prostor, ljudje

Odgovor na te izzive ima razvijalec nepremičninskih projektov Corwin, ki spomladi v Ljubljani začenja z gradnjo prve trajnostne poslovne stavbe Vilharia, kar pa ni njihov edini projekt v prestolnici. Njihov cilj je urbanistični razvoj narediti bolj trajnosten in ustvarjali zelene, tehnološko napredne projekte. »Ljubljana, zelena prestolnica Evrope, si zasluži takšne projekte, tudi svojo prvo trajnostno

Cilj trajnostnega poslovanja podjetja je, da ustvarja dobiček, vendar družbi in okolju vrača več, kot iz njega črpa.

poslovno stavbo v Sloveniji. S tovrstno trajnostno urbanistično vizijo se ponuja kot dom številnim podjetjem in organizacijam, ki že in še bodo sledila smernicam ESG,« pravi Michal Maco, direktor Corwina v Sloveniji.

Od poslovnih prostorov – te večinoma najemajo – podjetja pričakujejo konkretne trajnostne ukrepe in manjši vpliv na okolje: učinkovito rabo energije, manjšo porabo vode, manjši ogljični odtis ter zdravje in dobro počutje zaposlenih, saj v pisarnah preživijo večino dneva. Pravijo, da kakovost bivanja in dela v mestu pomembno dvigujejo tudi z ozelenitvijo površin okoli stavbe in na njej. »Tako kot ostali trije projekti v Ljubljani je tudi Vilharia Corwinova 'brownfield' investicija, s katero bomo revitalizirali degradirana območja v mestu. Na lokacijo ob železniški postaji, ki je že vrsto let brez življenja, bomo pripeljali kompleks modernih, zelenih pisarn, ki smo jih načrtovali po najvišjih standardih energetske in okoljske trajnostne gradnje.« Kot ugotavljajo pri Corwinu, je ponudba poslovnih prostorov v prestolnici precej zastarela. Podjetij in javnih institucij, ki jih zanima najem prostorov v Vilharii, je zato že pred začetkom gradnje veliko.

Imate managerja, ki upravlja trajnostni razvoj?

Corwin že ima pozitivne izkušnje v drugih evropskih mestih. Maco poudarja: »Uspešna podjetja, na primer Mercedes-Benz, najemnik v naši zeleni poslovni stavbi na Slovaškem, povprašujejo po stavbah s certifikatom LEED Platinum. Vedo, da imajo te zgradbe veliko manjši vpliv na okolje, posledično pa znižujejo tudi svojega, s čimer učinkovito sledijo ciljem svojih trajnostnih strategij.« Raziskave kažejo še, da imajo podjetja

Kar 85 % ogljičnega odtisa se skriva v dobavnih verigah podjetij. Da pa pomemben delež emisij prispevajo tudi poslovne stavbe, so se podjetja začela bolje zavedati šele pred kratkim.

v trajnostnih stavbah manj izgubljenih delovnih dni zaradi bolniških odsotnosti in dosegajo večjo produktivnost zaposlenih. To pa sta pomembna vzvoda, ki ju zasleduje vsako sodobno in uspešno podjetje.

Temu pritrjujejo v Siemensu Slovenija, kjer sledijo enakim trajnostnim ciljem, kot veljajo za celotno korporacijo. »Lani smo imenovali managerja trajnostnega razvoja, ki bdi nad uvajanjem trajnostnih vidikov v vse naše projekte in na vsa področja delovanja. To velja tudi za poslovne prostore, ki trenutno ne ustrezajo ciljem, zastavljenim za leto 2030. Najkasneje do takrat bomo tudi v Siemensu Slovenija delali v ogljično nevtralni stavbi, uporabljali le zeleno elektriko, vozili le električne avtomobile.« Prepričani so, da bodo objekti – in infrastruktura nasploh – ki bodo podjetjem omogočali doseganje ciljev razogljičenja, imeli na trgu izjemno konkurenčno prednost.

Pogled v atrij nove stavbe na Vilharjevi. 

Investitorji iščejo bližnjice predvsem pri prenovi

»Če govorimo o novogradnjah, si ne predstavljam, da bi resen investitor še vlagal v način gradnje, ki ni trajnosten vsaj v bistvenih kriterijih,« so jasni v Knauf Insulation. Dodajajo: »Drugo vprašanje so trajnostne prenove objektov. Tukaj je pri odločitvah že več pomislekov in se investitorji pogosteje odločajo za 'bližnjice' ali delne prenove.«

Ker njihovi poslovni prostori niso novi, so jih v zadnjem letu temeljito prenovili, predvsem s ciljem ustvarjanja boljših delovnih pogojev za zaposlene. Inštalacijska prenova starejšega objekta je bila precejšen izziv, povezan z visokimi stroški, se pa v celoti ogrevajo z 'odpadno' energijo iz proizvodnje. Njihov demonstracijsko-izobraževalni objekt je prva slovenska trajnostna novogradnja s platinastim certifikatom DGNB.

Trajnostnih certifikatov in iniciativ, vezanih na gradbeništvo, je kar nekaj. Knauf Insulation je soustanovitelj CER-a in eden od partnerjev iniciative Živeti z zelenim srcem, ki so se ji pridružili številni slovenski in mednarodni podporniki. »Navdušenje, ki smo ga ob

Napredna podjetja 21. stoletja iščejo zdrava, ustvarjalna in inovativna poslovna okolja. Raziskave kažejo, da imajo podjetja v trajnostnih stavbah manj izgubljenih delovnih dni zaradi bolniških odsotnosti in dosegajo večjo produktivnost zaposlenih.

predstavitvi iniciative deležni, mora dati rezultate in prinesti spremembe,« pravi Bavec. V Lumarju IG, v katerem so že pred več kot 15 leti gradili hiše, ki so skladne z današnjimi smernicami trajnostne gradnje, pozdravljajo tudi normative in certifikate. »S tem uvajamo pravila in način vrednotenja posameznih parametrov. Za naročnika in kupce lahko predstavljajo dokazilo, da je stavba narejena, kot je bilo dogovorjeno,« je jasna Teraž Krois.

Za trajnostno uporabo stavb potrebujemo znanje

Trajnostne zgradbe so res lahko dražje od starih, vendar glavne prednosti in prihranke nadomestijo drugje, razlagajo pri Corwinu. Ker so energetsko učinkovite, so obratovalni stroški nižji. »Za občutek: v zeleni poslovni stavbi Einpark na Slovaškem, ki ima LEED Platinum certifikat, letno prihranimo več kot milijon kilogramov izpustov CO₂, več kot 2 milijona litrov pitne vode, za 90 % smo zmanjšali količino biološko razgradljivih odpadkov,« pravi Maco.

A ne gre zgolj za trajnostno gradnjo. Za trajnostno obratovanje stavbe je ključno tudi trajnostno delovanje najemnikov.

Petra Ilar je izvršna urednica v podjetju Mediade.

 Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 50, aprila 2022.