Tekma se seli v upravljanje oskrbovalnih verig

Na tržne izzive so se podjetja v preteklih desetletjih odzvala z novimi poslovnimi modeli in strategijami, del teh je tudi nabavna strategija in strategija sodobnega upravljanja oskrbovalnih verig. Podjetja med seboj ne tekmujejo le z izdelki in storitvami, temveč z oskrbovalnimi verigami.

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

S kakovostno oblikovano oskrbovalno verigo lahko povežemo vse deležnike v podjetju – od nabave, prek proizvodnje in razvoja ter prodaje – v enovito celoto, ki optimalno zadovoljuje potrebe kupcev. »Če nabavnik ne nadzoruje dobro gibanja cen ali ne spremlja spreminjanja trendov, če je prepočasen in ne razume povezave nabave z razvojem, trženjem in potrebami kupcev, so lahko posledice za podjetje nančno usodne. Podobno velja za oskrbovalne verige. Če te niso dovolj učinkovite, eksibilne ter zanesljive, če nimamo dobrih napovedi s strani prodaje, oz. če naša oskrbovalna veriga ni prilagojena potrebam kupcev, ni odzivna na spremembe na trgu, pomeni, da je lahko naše podjetje nekonkurenčno na trgu. Še več: ob enakih prodajnih cenah izgubljamo naročila samo zaradi slabšega servisa našim kupcem, zaradi nekonkurenčne oskrbovalne verige,« je na konferenci Future of Manufacturing and Supply Chain Excellence 2016 poudarila Marina Lindič, predsednica Združenja nabavnikov Slovenije.

In obratno: učinkovito vodeni nabavni procesi ter učinkovite oskrbovalne verige lahko po podatkih Boston Strategies International izboljšajo ekonomsko dodano vrednost celo za več kot 30 %. V okviru tega lahko ukrepi racionalizacije prinesejo med 4 in 6 %, usklajenost postopkov in procesov ter usklajevanje ponudbe in povpraševanja v verigi 5–7 %, prilagoditev zahtevam posameznega kupca 6–10 %, inovacije pa celo za več kot 15 %.

Baaijens: »Če obljubimo dobavo v 24 urah, to obljubo izpolnimo v 99 % dobav, naši konkurenti pa denimo v 90 %.«

Foto: Samo Kranjec

To, kar kupec želi. Nič manj, a tudi ne več.

V mednarodni korporaciji Hilti organizacija in delovanje oskrbovalne verige služi izpolnjevanju poslovne strategije. »Podjetje se je od korporacijske odličnosti preusmerilo v ponujanje dodane vrednosti,« razlaga Roeland Baaijens, izvršni podpredsednik Hiltijeve družbe Global Logistics Hilti Corporation. Njihovi izdelki so dragi, vendar za svojo ceno ponujajo dobro vrednost. Stavijo na odličnost v vsem, kar delajo, kar mora odražati tudi oskrbovalna veriga, pravi Baaijens. Ko strankam obljubijo določene storitve, poskrbijo, da jih izvajajo bolje kot konkurenti, predvsem pa bolj zanesljivo. »Če obljubimo dobavo v 24 urah, to obljubo izpolnimo v 99 % dobav, naši konkurenti pa denimo v 90 %,« razlaga Baaijens. Peter Kukovica, član uprave v Gorenju, pa pravi, da oskrbovalne verige danes zaznamuje velika tehnološka, organizacijska in procesna kompleksnost. Zato je potrebno vse funkcije organizirati procesno in jih dobro koordinirati. Pri tem igra pomembno vlogo tehnologija, ki spreminja oskrbovalne verige in si prizadeva zmanjšati kompleksnost ter vzpostaviti čim bolj neposreden stik s kupci.

Pri oblikovanju oskrbovalnih verig je smiselno ločiti med podjetji, ki so jim te ključna dejavnost, kot so na primer trgovci na drobno ali transportna podjetja, in na proizvodna podjetja, ki jim je podporna. Pri prvih je od njih odvisno njihovo osnovno preživetje, pri drugih pa so pomemben dejavnik konkurenčnosti.

Zaradi nekonkurenčne oskrbovalne verige lahko ob enakih prodajnih cenah izgubljamo naročila samo zaradi slabšega servisa kupcev.

Proizvodno podjetje mora za svojo konkurenčnost na čim bolj primeren način in čim bolj poceni v proizvodni proces dobiti surovine, končne izdelke pa je potrebno pravočasno, v točnih količinah in čim bolj poceni dostaviti do kupcev. Ti morajo biti zadovoljni, se pravi, da jim moramo zagotovili želeno raven storitev. Če bi bila ta višja od pričakovane, bi si povzročili nepotrebne stroške, če pa bi bila prenizka, bi kupca izgubili. Izgubili ga bomo tudi, če ponujamo previsoko raven storitev, saj bomo zanj dolgoročno postali predragi. Na ta način deluje Hilti: na trg ne prinašajo novih logističnih storitev – v državah, kjer določena logistična storitev ne obstoji, te ne uvajajo, saj bi to zahtevalo preveč časa in virov. »Novih storitev se lotimo šele, ko jih ponujajo tudi konkurenti, se pa potrudimo, da smo pri tem med najboljšimi,« razlaga Baaijens.

Vitkost, ne anoreksija

Da bi bila kos čedalje hitrejšim spremembam, se podjetja trudijo, da svoje oskrbovalne verige čim bolj strnejo (konsolidirajo), regionalizirajo ter povečajo njihovo prilagodljivost. Pri tem s pomočjo informacijske tehnologije optimizirajo blagovne tokove in zaloge ter prevozne poti. Zaradi tega imajo lahko manj razdrobljeno mrežo, kar prispeva k racionalizaciji njihove oskrbovalne verige. Pri tem se lahko usmerijo na ključne regionalne proizvodne in distribucijske centre. Napori za doseganje vitkosti, ki je pri delovanju oskrbovalnih verig ključna, so lahko dvorezen meč. Pri tem mora biti podjetje vešče upravljanja s tveganji, saj pri vitkih verigah možnosti za popra- vljanje napak praktično ni – prevelika vitkost pa je lahko za podjetje usodna. Imeti mora optimalne zaloge, če pride do nenadnega povečanja povpraševanja, če pa jih želimo zmanjševati (in s tem tudi stroške poslovanja), moramo dobro predvideti tveganja, ki smo jim s tem podvrženi. Nujno je poznati svoje izdelke in gibanje povpraševanja po njih ter v kolikšni meri to niha.

Čaka nas vznemirljivo obdobje

Donal Mac Daid, strokovnjak s področja oskrbovalnih verig in informacijskih tehnologij v globalnem svetovalnem podjetju Symphony EYC, pravi, da živimo v zelo vznemirljivem času, saj nas v logistiki čakajo korenite spremembe. Blago bomo recimo prevažali z brezpilotnimi plovili, cepelini bodo lahko prevažali tovore, težke nekaj ton, in ne bodo onesnaževali okolja. Zelo pomembno bo pravilno načrtovanje, saj bodo tokovi blaga vedno bolj kompleksni. To bo zahtevalo vedno večjo avtomatizacijo pri informacijski tehnologiji, sisteme, ki se sami učijo in bodo sposobni hitrih analiz ter odzivov na zahteve trga, procesi bodo robotizirani.

Znanje analitike za oceno trga je nujno: prek 70 % izdelkov se v maloprodajnih mrežah s polic umakne (že) po šestih mesecih, kar proizvajalcem prinaša velike stroške in tudi izgube.

Iz razmer, kjer nekaj velja masovna proizvodnja, prehajamo v obdobje masovne personi kacije, kar je še zlasti pomembno v okoljih z drago delovno silo. Danes lahko kupci dobijo izdelek s svojim imenom (npr. Coca Cola) ali pa jih (so) oblikujejo sami, kot je mogoče pobar- vati športne copate. Obenem postajajo tudi izdelki vedno bolj inteligentni. Da bi masovno personi kacijo lahko udejanjila, podjetja potrebujejo čim več informacij o kupcih. To pa jim omogoča obvladovanje sistemov za upravljanje masovnih podatkov (Big data).

Pričakovanja kupcev so se spremenila

Pri podjetjih, ki nastopajo v maloprodaji, je optimalno delovanje oskrbovalne verige še bolj pomembno. Po besedah Mac Daida bo na njihovo delovanje ključno vplivalo šest dejavnikov:

Štejejo izbira, ustreznost in ́vrednost za denar ́

Drugi trije dejavniki, ki bodo ključno vplivali na delovanje oskrbovalne verige maloprodajnih podjetij, se dotikajo zadovoljstva kupcev: prvi je možnost izbire, drugi ustreznost (pri čemer kupec sam izbira, kaj, kje in kdaj bo kupoval), tretji pa je ́vrednost za denar ́, ki se izraža skozi kakovost in ceno. Oskrbovalna veriga mora biti organizirana tako, da strankam zagotavljala želeno – ob pravem času, na pravem mestu in na način, ki ga stranka želi. Stranke pa so s pomočjo informacijske tehnologije, interneta in mobilnih aparatur vedno bolj obveščene in tudi zahtevne.

Pri vitkem delovanju mora biti podjetje vešče upravljanja s tveganji, saj pri vitkih verigah možnosti za popravljanje napak ni. Je pa hkrati prevelika vitkost lahko za podjetje usodna.

Povezava med prvim in ostalimi tremi dejavniki je način, na katerega podjetje organizira delovanje celotne oskrbovalne verige. Gre za lokalizacijo – kje bo podjetje skladiščilo blago, da bo lahko čim bolje oskrbovalo kupce ter oblikovanje različnih pakiranj izdelkov za različne kupce na različnih razdaljah in časovnih okvirjih dobave blaga. Na to je vezano tudi trženje in promoviranje blaga, saj bodo pri posameznih akcijskih prodajah ponudniki lahko obljubljali le blago, ki ga bodo sposobni dobaviti v obljubljenem času in na obljubljenem kraju. Naslednji dejavnik je asortiment blaga, ki mora biti skrbno oblikovan, načrtovan ter prilagojen možnostim oskrbovalne verige. Zadnji dejavnik je razpoložljivost blaga. Če to ni na voljo, podjetje izgubi prihodke.

Za hitrost potrebujete analitiko

Danes želijo dobavitelji in odgovorni v maloprodaji s pomočjo tehnologije zbrati podatke, ki jim bodo služili za hitro odločanje in boljšo predvidevanje ter sodelovati med ponudniki in prodajalci na drobno. Statistični podatki kažejo, da se prek 70 % izdelkov v maloprodajnih mrežah s polic umakne (že) po šestih mesecih, kar proizvajalcem prinaša velike stroške in tudi izgube. Zato je za njih ključno, da znajo dobro oceniti potrebe trga, ki jih je mogoče ugotavljati tudi s pomočjo družbenih medijev. Boljše predvidevanje zahtev trga podjetjem še omogoča, da bodo obseg zalog prilagodili dejanskemu povpraševanju. Tomislav Čorak, principal v Boston Consulting Group, poudarja, da mora biti oskrbovalna veriga vitka in odzivna ter usmerjena v optimalno zadovoljevanje zahtev kupcev. Za to mora podjetje razumeti kupca, obenem pa zelo dobro poznati sebe in tudi dogajanja v svoji panogi ter ključne dejavnike, ki vplivajo na svetovno gospodarstvo. »Informacije naj bodo na voljo vsem udeležencem oskrbovalne verige, to je vloga informacijske tehnologije ter managerjev. V ta namen je potrebno informacije prenesti v oblak, da so na voljo vsem,« pravi Čorak.

Jan Fransoo, profesor na univerzi v Eindhovnu, dodaja vlogo napovedovalne analitike, ki jo danes omogočajo masovni podatki; ta je pri upravljanju oskrbovalnih verig eden od ključnih elementov, saj od sprejetja odločitve do vidnega učinka preteče kar nekaj časa: »Ko v okviru oskrbovalne verige zaznaš težave, je običajno za ukrepanje že precej pozno.«

Samo Kranjec je novinar, zunanji sodelavec podjetja Mediade.

Članek je bil objavjen v MQ reviji št. 34, aprila 2016