Start-upi in korporacije: sinergije za sodelovanje

Avtorja: Lucija Sajevec je predsednica Sekcije mladih managerjev pri Združenju Manager. Mark Kalin je član Upravnega odbora Sekcije mladih managerjev pri Združenju Manager in direktor ABC Acceleratorja.

Sodelovanje med start-upi in uveljavljenimi korporacijami se izkazuje kot močna sila, ki poganja inovacije in gospodarsko rast. Po študiji CB Insights so leta 2020 posli korporativnega tveganega kapitala (CVC) z zagonskimi podjetji dosegli rekordno visoko vrednost 73,6 milijarde dolarjev, kar poudarja naraščajoči trend vlaganja korporacij v start-upe, ki so v zgodnjih fazah.

Poročilo McKinseyja iz leta 2020 razkriva, da se je takšno sodelovanje izkazalo za vzajemno koristno, saj start-upi prejmejo sredstva, mentorstvo in dostop do večje baze strank, medtem ko korporacije pridobijo dostop do najsodobnejših tehnologij in podjetniškega duha. Poročilo o globalnem ekosistemu start-upov poudarja, da 78 % zagonskih podjetij meni, da je sodelovanje s korporacijami pomembno za njihov uspeh, kar kaže na splošno priznavanje prednosti takšnih partnerstev. Poleg tega je raziskava Deloitta pokazala, da 78 % vodij podjetij meni, da so inovacije zelo pomembne za strategijo rasti njihovega podjetja, partnerstvo s strart-upi pa je ključna pot za dosego tega cilja.

V iskanju sinergij

Sinergija med start-upi in korporacijami je postala temelj sodobne poslovne strategije, ki spodbuja inovacije in gospodarski napredek. Podatki poudarjajo vse večjo razširjenost in uspeh teh sodelovanj, kar kaže na jasno pot naprej za podjetja, ki želijo uspevati na hitro razvijajočem se trgu. Sprejetje tega partnerskega modela ima potencial, da posamezna podjetja ne le požene v nove višine, ampak tudi znatno prispeva k širšemu svetovnemu gospodarstvu.

Nova generacija potrošnikov sili podjetja, da premislijo o pristopu k upravljanju in pridobivanju talentov. Le zaposleni s sposobnostmi in znanji bodo lahko transformirali podjetja in sledili spremembam. Zato je nujno tudi odpiranje in sodelovanje, bodisi preko kreiranja lastnega stat-upa znotraj organizacije, čigar namen je inoviranje in disrupcija klasičnega poslovnega modela organizacije, ali pa preko povezovanja s start-upi, ki so hitrejši, bolj inovativni in velikokrat stroškovno tudi bolj optimizirani, kot če bi organizacija inovirala sama.

Družba McKinsey je junija 2020 izvedla raziskavo med 800 poslovnimi vodji po svetu. 85 % podjetij je pospešilo digitalizacijo, 67 %  jih je naredilo še korak naprej in so hkrati pospešili tudi avtomatizacijo procesov ter uvedli umetno inteligenco. Podjetja, ki so tako raznolika, kot so Walmart, JPMorgan Chase in AT&T, so že zgradila pospeševalne programe in se pričela povezovati s start-upi, hkrati pa so pričela tudi ustvarjati interne skupine, ki so odgovorne za razvoj in inovacije.

Start-upi pospešeno poženejo kri po ožilju korporacij

Za razliko od uveljavljenih korporacij so start-upi neobremenjeni z vzpostavljenimi korporativnimi sistemi, birokracijo in IT-sistemi, ki ne omogočajo učinkovitega in finančno vzdržnega prilagajanja novim poslovnim potrebam. To jim omogoča hitro eksperimentiranje z novimi tehnologijami, poslovnimi modeli in pristopi. Ta agilnost omogoča start-upom inoviranje, pivotiranje in hitro prilagajanje kot odziv na spreminjajoče se tržne razmere in nastajajoče trende.

Partnerstvo med korporacijami in start-upi, ki omogoča izmenjavo znanja ter izkušenj med izkušenimi managerji in mladimi podjetniki, je v današnjem poslovnem okolju katalizator za inovacije, rast in trajnost.

Poleg tega se start-upi pogosto osredotočajo na tržne niše ali neizkoriščene priložnosti, ki jih večja podjetja morda spregledajo. Ta fokus jim omogoča razvoj specializiranih rešitev, ki jih je mogoče kasneje vključiti v širše industrijske ekosisteme. Od prebojev na področju umetne inteligence do napredka na področju obnovljivih virov energije so zagonska podjetja dosledno dokazovala svojo sposobnost uvajanja transformativnih tehnologij in idej.

Globalni trendi ter kje je Slovenija

Tudi v Sloveniji se je start-up ekosistem znatno povečal. Če pogledamo širšo sliko, smo v Adria regiji v 2016 in 2017 v start-upe investirali 300 milijonov evrov, pet let kasneje pa kar 3,45 miljiarde, kar je 11-kratno povečanje.

Zanimivo je opazovati globalne trende in kako se nanje odzivajo ter prilagajajo start-upi.
Čeprav se je obseg investicij v start-upe v Evropi močno zmanjšal (kot navedeno pa to ne velja za posle korporativnega tveganega kapitala), je treba opozoriti, da to ni značilno samo za Evropo. Gre za svetovni trend, po katerem države beležijo približno 50-% zmanjšanje, če primerjamo obseg naložb za leto 2021 z napovedmi za leto 2023.

Dva domača zgleda: BTC in Kolektor

Načinov in možnosti povezovanja je več; obstaja vrsta modelov, kako se večja podjetja lahko vključujejo v svet start-upov: investirajo lahko neposredno v start-upe, marsikdaj ustanovijo svoj korporativni VC sklad ali pa se vključijo z vložkom v VC sklad izkušenih upravljalcev. Slednje je večkrat precej bolj uspešno.

Družba BTC ima zelo jasne usmeritve in se zaveda pomena inoviranja, ki ga njihovo okolje omogoča za testiranje novonastalih rešitev. Vzpostavljeno imajo inovacijsko pisarno, v letu 2015 pa so skupaj s partnerji pristopili k zgodbi ABC Pospeševalnika, katerega glavno poslanstvo je ustvariti naprednejše poslovno okolje ter inovativnim podjetnikom omogočiti dostop do mednarodnih investitorjev ter pospešiti njihov prodor na globalni trg. Med drugim so vzpostavili tudi koncept BTC Living Lab, kjer domača in tuja podjetja testirajo nove ter inovativne rešitve v realnem okolju.

Sinergija med korporacijami in start-upi ne samo spodbuja ustvarjalnost in pospešuje vstop na trg, ampak tudi goji kulturo prilagodljivosti in učenja.

Velik poudarek dajejo povezovanju partnerjev, saj to pomeni kreiranje naprednega poslovnega okolja, v katerem gostijo mnogo domačih in mednarodnih dogodkov. Med bolj prepoznavnimi investicijami družbe BTC so OriginTrail, GoCrypto, Chess Universe ter Lab4Pay. Ključ do Kolektorjevega uspeha po njihovem mnenju temelji na treh predpostavkah: zadržati vrhunske talente, ostati konkurenčni ter nenehno rasti. Da bi te cilje uresničili, je Kolektor vzpostavil koncept odprtega inoviranja. Leta 2016 so ustanovili korporativni sklad tveganega kapitala Kolektor Ventures, ki je investiral v eksponentne tehnologije s področja napredne robotike, strojnega vida, umetne inteligence in simulacijskih modelov, ki jih je mogoče implementirati v proizvodnih podjetjih. Razvoj rešitev za pametne tovarne je potekal pod okriljem Kolektor Labs, prvega industrijskega pospeševalnika, ki je dodatno okrepil inovacijsko kulturo podjetja. Prve rešitve za pametne tovarne so najprej implementirali v Kolektorju in jih kasneje ponudili tudi zunanjemu trgu.

#ZA povezovanje in sodelovanje dveh svetov

V Sekciji mladih pri Združenju Manager verjamemo, da sistematičen pristop na področju povezovanja start-upov s korporativnim svetom prinaša vrsto priložnosti, hkrati vidimo veliko možnosti, da v svoje vrste privabimo tudi nove mlade ambiciozne voditelje.

Na Managerskem kongresu smo zato na predkongresnem delu z udeleženci raziskovali temo Inovacije in start-upi: Povezovanje korporativnega sveta s start-upi.Razdelili smo jo na tri sklope:

1️⃣ NAVDIH, kjer se je predstavljalo 9 zelo raznolikih start-upov;
2️⃣ AMBICIJA, kjer smo spoznali 7 izjemnih praks sodelovanja;
3️⃣ SODELOVANJE, kjer smo start-upom omogočili srečanja z direktorji.

Gostili smo različne deležnike ekosistema – od predstavnikov pospeševalnikov, inkubatorjev, skladov do mladih podjetnikov ter izkušenih voditeljev. Usmerili smo se v skupne rešitve za premike v slovenskem gospodarstvu. Iskali smo rešitve, kako:povezati start-up skupnost s korporativnim svetom;

➤ povezati inovativne mlade ustvarjalne podjetnike z izkušenimi uspešnimi managerji;
➤ soustvarjati ekosistem ali skupnost poslovnih voditeljev;
➤ slediti trendom, ker si želimo bolj uspešno Slovenijo.

Zelo dober odziv so prejele dobre prakse sodelovanja. Za glavne razloge povezovanja so udeleženci navedli krepitev inovativnega okolja, spodbujanje notranje inovativne kulture, razvoj znanja ter kompetenc in izboljšanje poslovnih procesov.

Preberite tudi