Sodobno voditeljstvo povečuje uspešnost podjetij

Kako sta povezana sodobno voditeljstvo in poslovna uspešnost podjetij? V drugi raziskavi o sodobnem voditeljstvu ugotavljamo, da so odlična podjetja, torej tista, ki izkazujejo nadpovprečne poslovne rezultate na različnih področjih, tudi sodobno vodena.

Novembra smo v sodelovanju z Združenjem Manager drugič izvedli raziskavo o sodobnem voditeljstvu. Z njo ugotavljamo, v kateri fazi DUMO kolesa evolucije so slovenska podjejta. DUMO kolo evolucije ponazarja prehod organizacij skozi delovno, učečo se, mislečo in ozaveščeno fazo. Za prvo, delovno fazo je značilna osredotočenost na delavnost, ki se izraža v produktivnosti. V učeči se fazi je v ospredju znanje, s katerim vplivamo na kakovost procesov, proizvodov in storitev. Za mislečo fazo je ključna ustvarjalnost zaposlenih, ki se odraža v inovativnih rešitvah. V ozaveščeni fazi pa razvijamo tudi intuicijo za gradnjo modrih rešitev za celotno skupnost in planet. Za prehod organizacij v misleča in ozaveščena okolja so potrebni pristopi sodobnega voditeljstva.

V pripravah na letošnjo MQ konferenco nas je zanimalo, kako sta povezana sodobno voditeljstvo in poslovna uspešnost podjetij. Ugotovili smo, da so odlična podjetja, torej tista, ki izkazujejo nadpovprečne poslovne rezultate na različnih področjih, tudi sodobno vodena. Med njimi je namreč več kot polovica takšnih, ki so že v fazi mislečih podjetij. Pri tem še posebej izstopajo storitvena podjetja, saj so njihovi predstavniki tudi že v fazi ozaveščenih podjetij.

44 % sodelujočih se po rezultatih umešča med odlična podjetja

V družbi Bisnode so zato pripravili model odličnosti, ki ga sestavlja dinamična ocena, s katero izpostavljajo podjetja z najmanjšim tveganjem. Model sestavljata še finančni oceni: v model je vključenega 60 % najboljše ocenjenega gospodarstva in podjetja, ki po  dodani vrednosti na zaposlenega presegajo povprečje dejavnosti.

Na osnovi teh dveh parametrov so glede na sveže podatke o poslovanju v letu 2018 v anketi sodelujoča podjetja razvrstili v odlična, dobra in poprečna. Kar 44 % podjetij se je po poslovnih rezultatih umestilo med odlična podjetja, 34 % med dobra in 22 % med povprečna podjetja. Poudarimo, da je slika celotnega gospodarstva precej drugačna. Slaba četrtina gospodarstva ni ocenjena, med ocenjenimi pa je 9 % odličnih podjetij, 11 % dobrih in kar 54 % poprečnih. Podjetja, ki so sodelovala v raziskavi o sodobnem voditeljstvu, torej po odličnih rezultatih močno prehitevajo celotno slovensko gospodarstvo.

Damir Simonović in Marko Srabotnik iz družbe Bisnode sta ugotovila, da je med odličnimi podjetji kar 56 % takšnih, ki se po kriterijih sodobnega voditeljstva umeščajo v fazo misleče organizacije, 41 % v fazo učeče se in 3 % v ozaveščeno fazo. Podjetij, ki bi bila vodena po principih delovnega okolja, med odličnimi podjetji sploh ni.

Med odličnimi podjetji je kar 56 % takšnih, ki se po kriterijih sodobnega voditeljstva umeščajo v fazo misleče organizacije, 41 % v fazo učeče se in 3 % v ozaveščeno fazo.

Prav tako med dobrimi podjetji ni primerov, ki bi jih umestili v delovno okolje. Lahko pa opazimo, da jih je dobra polovica, tj. 52 %, v fazi učečega se okolja. Iz tega okolja je v mislečo fazo že prešlo 44 % dobrih podjetij, še nadaljnji 4 % pa so v fazi ozaveščenega okolja.

Delež povprečnih podjetij je med tistimi, ki so sodelovali v raziskavi o sodobnem voditeljstvu, najmanjši. Tu najdemo tudi podjetja, kjer prevladujejo značilnosti delovnega okolja. 44-% delež povprečnih podjetij je v fazi učečega se okolja in 31-% delež v fazi mislečega okolja. Med povprečnimi podjetji preseneča 13-% delež v ozaveščenem okolju. A kot rečeno je delež poprečnih podjetij najmanjši, zato teh 13 % predstavlja dve konkretni storitveni podjetji, ki sta s svojo dejavnostjo vezani na javne razpise. Tu gre najbrž iskati vzrok, da po finančni uspešnosti ne odstopata.

Rezultati raziskave potrjujejo, da lahko storitvena podjetja hitreje naredijo prehod v ozaveščeno okolje. Tudi delež mislečih podjetij je pri njih največji. Če podjetja pogledamo po velikosti, vidimo, da je med velikimi podjetji največji delež učečih se; v tem segmentu podjetij so tudi delovna okolja, ki jih denimo ni opaziti pri srednje velikih in malih podjetjih, ki so sodelovala v raziskavi. Podatki še kažejo, da manjša podjetja lažje vzpostavijo ozaveščeno okolje.

Zelo zanimivo sliko nam pokaže prerez po starosti podjetij. Vsa podjetja, ki so danes v fazi delovnega okolja, so nastala še pred osamosvojitvijo Slovenije, saj so prav vsa stara 29 let. Ozaveščena podjetja pa so stara med 14 in 27 let.

Z vodenjem vplivamo na razvoj organizacije

Dobro je vedeti, kako lahko s svojim načinom vodenja vplivamo na razvoj organizacije. V prvih dveh fazah DUMO kolesa evolucije, v delovni in učeči se fazi, je naloga vodje, da se usmerja v funkcije in operativne procese v organizaciji ter na zunanji svet. V misleči in ozaveščeni fazi pa se osredotoča na miselne procese in notranji svet zaposlenih. Ključna naloga vodje postaja osmišljanje dela, navdihovanje in spodbujanje ustvarjalnosti. Rezultat ustvarjalnosti so inovativni izdelki in storitve ali inovativni poslovni modeli. V mislečih organizacijah vsaj tretjina zaposlenih ustvarja in sodeluje pri inovacijah.

Ustvarjalnost je iskanje nečesa, kar še ne obstaja. To je velik preskok od sistema nenehnih izboljšav obstoječih procesov. Gre za preskok v polje neznanega, kjer kreiramo ideje za rešitve, ki jih do sedaj še ni bilo. Vodja na ustvarjalnost ne more vplivati neposredno, temveč samo posredno, z usmerjanjem, svetovanjem, coachingom in navduševanjem. Postaja voditelj, ki razvija ljudi okrog sebe.

Sodobni voditelj najprej izmojstri vodenje sebe

Vodja spodbuja sodelovanje med zaposlenimi, izmenjavo idej in njihovo plemenitenje. Pozoren je na razvoj kompetenc in negovanje ključnih vrednot organizacije. Opolnomoči sodelavce, da samostojno sprejemajo odločitve in prevzamejo odgovornost za razvoj ideje v inovacijo. Vodja sistematično vlaga v razvoj odnosov tako med zaposlenimi kot z drugimi deležniki organizacije – lastniki, kupci, dobavitelji, lokalno skupnostjo, izobraževalnimi institucijami, raziskovalno skupnostjo. Misleča organizacija se z inovativnimi izdelki in storitvami nenehno prilagaja potrebam skupin uporabnikov. Tako gradi svojo vodilno vlogo v tržnih nišah.

Rezultati raziskave potrjujejo, da lahko storitvena podjetja hitreje naredijo prehod v ozaveščeno okolje kot proizvodna.

Da lahko vodja v polnosti in ozaveščeno deluje kot sodobni voditelj, naj najprej izmojstri vodenje samega sebe. To pomeni, da pozna svoje prednosti in slabosti, razume svoje osebno poslanstvo in ima svojo vizijo prihodnosti. Poseduje visoko stopnjo samospoštovanja; njegova motivacija izhaja iz prizadevanja za dobrobit skupnosti. Tudi v najbolj zahtevnih situacijah je zvest svojemu naboru vrednot. Vir navdiha najde v sebi in ga zna širiti med svoje sodelavce.

Sodoben vodja razume svoj poklic kot poslanstvo in tudi svoje sodelavce spodbuja, da najdejo in uresničujejo svoja osebna poslanstva in v sodelovanju uresničujejo skupno vizijo. Gradi dobre odnose z vsemi deležniki in se zaveda svoje odgovornosti za blaginjo vseh, zato pri svojem delu zasleduje ne samo dobiček, temveč tudi druga merila trajnostne uspešnosti, kot so zavzetost zaposlenih, uresničevanja poslanstva in vpliv na planet (4p: profit, people, purpose, planet).

Mag. Sonja Klopčič je razvijalka sodobnega voditeljstva v naprednih podjetjih. Članek je bil objavljen v 44. MQ reviji, avgust 2019.

Preberite tudi