Slovenija - nenavadno sožitje blaginje in birokracije

V Sloveniji je lepo živeti, precej manj lepo pa je pri nas poslovati, ugotavljata dve globalni raziskavi. Gre za edinstven paradoks ali morda tandem nenavadnega sožitja?

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

»Slovencem, ki so željni blaginje, se ni treba poročiti z 'miljarderskim' predsednikom, ampak naj zgolj ostanejo v državi. Slovenija je namreč na lestvici 149 držav blaginje na 20. mestu, kar je pet mest višje kot lani (op. ur. v 2015),« je decembra na letnem FDI Summitu izpostavila Alexandra Mousavizadeh, direktorica Prosperity Index na londonskem inštitutu Legatum. Že, že, ampak ... slavni 'ampak' je sledil že čez teden dni, ko je v javnost prišla še raziskava Fakultete za družbene vede (v nadaljevanju FDV) o privlačnosti Slovenije za tuje investitorje. 'Tepejo' nas  obremenitev dela z davki in prispevki, obdavčitev dobičkov in dohodka, neučinkovito sodstvo in administracija ter nejasna, neusklajena in hitro spremenljiva zakonodaja. Kako si torej razlagati izsledke omenjenih, kontradiktornih raziskav? Dejstvo: Slovenija je država blaginje in država neprijaznega poslovnega okolja.

Živimo na sončni in srčni strani Alp

»Slovenija je odličen izbor lokacije za življenje, ni pa dober izbor za poslovanje, « pojasnjuje dr. Andreja Jaklič, redna profesorica na FDV, ki je v okviru Centra za mednarodne odnose izvedla raziskavo o zaznavah slovenskega poslovnega okolja med tujimi investitorji. »Podjetja s tujim kapitalom predstavljajo dobre 4 % slovenskega podjetniškega sektorja, ustvarijo pa 30 % prodaje, 37 % izvoza in imajo 23,6 % zaposlenih,« pojasnjuje. Napovedi za letošnje leto so optimistične. Skoraj 40 % obstoječih investitorjev, večinoma iz Avstrije, Švice, Velike Britanije in Nemčije, načrtuje širitev v Sloveniji, kar je 6 % več kot lani. Bolj optimistične so tudi napovedi obsega poslovanja: več kot polovica tujih investitorjev načrtuje povečanje zaposlovanja, skoraj 40 % pa tudi povečanje prodaje. »Če bo država nadaljevala s privatizacijo, bodo tokovi lahko še večji,« še dodaja dr. Jaklič.

Pri posameznih dejavnikih in pod-indeksih se Slovenija najbolje odreže pri naravnem okolju in varnosti,
najslabše pri poslovnem okolju.

Slovenija ima v očeh tuje javnosti namreč vrsto prednosti. Je deseta nabolj varna država na svetu, ima odlično geografsko lego, čisto vodo in lepo naravo. Da visoko kotiramo na indeksu blaginje, je letos (ponovno) potrdil tudi londonski inštitut Legatum, ki že deset let objavlja seznam držav blaginje. V letu 2016 je prvo mesto zasedla Nova Zelandija, Slovenija je bila 20., pred Japonsko ali Hong Kongom. Indeks blaginje temelji na poglobljeni metodologiji, saj spremlja več kot 100 dejavnikov, ki so razvrščeni v devet skupin: gospodarstvo, podjetništvo in priložnosti, upravljanje, izobraževanje, zdravje, varnost, osebna svoboda, socialni kapital ter naravno okolje. Slovenija blesti pri zadnjih treh. V kategoriji naravnega okolja, ki jo je lani inštitut v svojo metodologijo dodal prvič, se je Slovenija v svetovnem merilu zavihtela na prvo mesto, kar so pojasnili s t. i. agresivnimi okoljevarstvenimi politikami. Alexandra Mousavizadeh dodaja: »Slovenija je v samem vrhu tudi pri kategorijah osebnih svoboščin in družbenega kapitala, zlasti dobro delujoča so družbena omrežja, ki temeljijo na vzajemnosti, zaupanju in sodelovanju. Pri deležu prostovoljcev pa je Slovenija celo na drugem mestu v EU, takoj za Irsko.«

Slovenija se vzpenja na lestvici držav blaginje, a šepa v konkurenčnosti in 'odganja' potencialne investitorje.

Kako nas ocenjuje poslovni svet? Marta Kos Marko, veleposlanica v najpomembnejši gospodarski partnerici, je prepričana, da je Slovenija v Nemčiji znana po učinkovitem gospodarstvu in inovativnih podjetjih ter dobro izobraženi delovni sili. »Na lestvici 239. držav, s katerimi Nemčija posluje, se Slovenija glede na višino blagovne menjave uvršča na 38. mesto, samo po izvozu na odlično 33. mesto,« razlaga Kos Marko. Slovenija je poznana kot mala država, ki je na osnovi kupne moči in inovativnega  gospodarstva za investitorje zanimiv trg. Nemški investitorji, ki sodelujejo z nami, v večini primerov poročajo o dobrih izkušnjah pri poslovanju in pri svojih naložbah. »Glede na zadnjo analizo poslovnega okolja, ki jo je med nemškimi podjetniki opravila agencija GTAI, se je Slovenija po 'Ease of Doing Business 2017' uvrstila na 29. mesto od 189 držav,« še dodaja Kos Marko.

Ali poslujemo na senčni strani Alp

Že omenjena odlična umestitev Slovenije na indeksu blaginje pri poslovnih vprašanjih žal razgrinja tudi naše temnejše plati. »Najslabše Slovenija kotira na področju podjetništva in priložnosti oziroma še bolj natančno – pri poslovnem okolju. Še posebej nefleksibilen je trg dela,« opaža Mousavizadeh. Zlasti slednje je velika ovira za neposredne tuje naložbenike, katerih investicije tvorijo okoli 28 % našega BDP. »Ovire za tuje investitorje v slovenskem poslovnem okolju že leta ostajajo enake in se ne zmanjšujejo,« meni Jaklič. Da bi se premaknili z mrtve točke, še dodaja, bi bili potrebni trije sklopi ukrepov, in sicer: izboljšana kakovost sodstva, razbremenitev visoko usposobljenega dela in konkurenčna davčna politika (tako pri višini osnovnih davčnih stopenj, ohranjanju olajšav za raziskave in razvoj ter inovacije), na področju izobraževanja pa bilo treba posodobiti programe z danes potrebnimi veščinami.

Izziva ostajata le delovna zakonodaja in davčno breme

Za komentar, kako država dejansko rešuje to področje, smo poprosili Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, saj je ravno izboljšanje poslovnega okolja prednostna naloga vlade. »V zadnjih dveh letih smo dosegli napredek pri zmanjšanju administrativnih ovir in sive ekonomije, izboljšali insolvenčno zakonodajo, povečali tudi učinkovitost v pravosodju. Tudi sprejeta strategija javne uprave pomeni korak v pravo smer. Za izboljšanje učinkovitosti države in njenih institucij pa bo ključno njeno dosledno izvajanje,« odgovarjajo na MGRT. Med konkretnimi ukrepi so izpostavili zlasti 'MSP test', s katerim želijo sistemsko preprečiti nastanek novih administrativnih bremen, predvsem za mala in srednje velika podjetja.

Več tujih investitorjev bo prišlo, ko bomo razbremenili obdavčitev dela, vzpostavili konkurenčno davčno politiko, izboljšali sodstvo in posodobili izobraževanje.

Zmanjšanje administrativnih ovir za gospodarske subjekte se bo nadaljevalo tudi v okviru Enotne kontaktne točke za poslovne subjekte (EKT) ter preko vzpostavitve celovitega sistema VEM za poslovne subjekte, kar je celo eden izmed strateških projektov vlade. Cilj je celovito, prijazno, stabilno in povezano podjetniško podporno okolje. Na ministrstvu se zavedajo, da 'garaško delo' zanje ostaja vsaj na dveh področjih – pri večji prožnosti delovno pravne zakonodaje in zmanjšanju davčnih obremenitev gospodarstva. »Čaka nas še veliko dela, a se že kažejo znaki, da smo na pravi poti,« so prepričani na MGRT. Dober znak je odločitev avstrijske Magna Steyr, da svojo proizvodnjo razširi z obratom v Sloveniji, ter odločitev japonskega podjetja Yaskawa, da pri nas ustvari proizvodnjo industrijskih robotov. Vsekakor drži dvoje: nobeno podjetje ne more biti konkurenčno brez nadarjenih posameznikov. In nobena država ne more biti država blaginje brez konkurenčnih podjetij. Tako se istočasno soočamo z vojno za talente in bitko za službe. Več kot tretjina največjih podjetij z vsega sveta ima težave z zaposlovanjem, saj ne najdejo talentiranih posameznikov. Po drugi strani pa je veliko mladih prebivalcev EU brez zaposlitve. Živimo v času paradoksov. Ne moremo jim vedno priti do dna, še manj jih lahko razrešimo. In če se v tem duhu vrnemo še k naši začetni zagonetki: Slovenija je država blaginje in je tudi država, ki bi lahko imela boljše poslovno okolje, vprašanje pa je, če ne bi uresničitev druge postavke ogrozila prvo.

Kadri so hkrati plus in minus Slovenije

Najnovejša raziskava o zaznavah slovenskega poslovnega okolja med tujimi investitorji kaže, da ti kot ključni prednosti Slovenije še vedno ocenjujejo kakovost dela in obseg znanja zaposlenih. Hkrati investitorji opozarjajo na pomanjkanje sodobnih veščin ustvarjalnosti in inovativnosti pri zaposlenih.

V najnovejši raziskavi Centra za mednarodne odnose (CMO) Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani o zaznavah slovenskega poslovnega okolja med tujimi investitorji 2016 se je pokazalo, da so največja konkurenčna prednost Slovenije kadri. Pri svojih zaposlenih podjetja, ki so odgovarjala na anketo, najbolj cenijo sposobnost multikulturnega sodelovanja, zadovoljni so tudi z digitalno pismenostjo. Slabše se Slovenci odrežemo pri sposobnosti upravljanja odnosov s sodelavci, poslovnimi partnerji in strankami ter pri sposobnosti upravljanja procesov. Tujci še vedno cenijo naše znanje jezikov, so pa bili v letošnji anketi do njega nekoliko bolj kritični (sicer izpostavljena prednost je manjša kot v preteklosti).

Slovenci preveč pasivni
Med znanji in veščinami, ki jih podjetja pri zaposlenih najbolj pogrešajo, izstopajo: znanje tujih jezikov in komunikacijske veščine, prodajne veščine, praktične izkušnje, tehnična in tehnološka znanja, programiranje in računalniška pismenost, podjetniška znanja in podjetnost, kreativnost in inovativnost, menedžerska znanja, organiziranost in upravljanje s časom, upravljanje odnosov ter pozitiven odnos do dela (motiviranost, želja po učenju in napredovanju, samostojnost in odgovornost, samoiniciativnost, proaktivnost, fleksibilnost), strokovnost, reševanje problemov in ciljna naravnanost. »Premalo smo samoiniciativni, prebojni pri uveljavljanju svojih zamisli, da bi stali za svojimi projekti in jih udejanjili. Pogosto nas vidijo kot preveč pasivne,« rezultate komentira dr. Andreja Jaklič, soavtorica raziskave.

Za konkurenčnost je potrebna skladnost
Jaklič opozarja na potrebo po prilagoditvi sistemov nagrajevanja v celotni družbi, začenši z javno upravo: »V šolstvu, zdravstvu in sodstvu do tranzicije ni prišlo. Na teh področjih bi bilo potrebno uvesti korenite spremembe, da bi se družbene spremembe odvijale hitreje. « To je pomembno tudi zaradi velikih premikov, ki se dogajajo v svetu, kot so brexit in ukrepi novega ameriškega predsednika. Nastajali bodo novi pogoji poslovanja, novi trgovinski bloki, oblikovale se bodo nove vezi, poslovna partnerstva bo potrebno sklepati na novo. Pri tem bodo še bolj prišli v ospredje ljudje, prilagodljivost, digitalna pismenost in znanje. »Da si lahko hiter, potrebuješ znanje, časa za popravljanje napak je malo,« izpostavlja Jaklič. Dodaja tudi, da morajo za konkurenčnost države usklajeno delovati vse ustanove: »Hišo bo potrebno popraviti pri temeljih, da bo še naša in ne prizidek kakšne druge.

Samo Kranjec je novinar, zunanji sodelavec podjetja Mediade.

Vir: Center za mednarodne odnose, raziskava TNI 2016

Tonja Blatnik je direktorica inštituta iUFC-Institute for Universal Future Communications

Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 37, marca 2017