Slovenci bi se vrnili v podjetja z dobrimi odnosi

Združenje Manager je združilo moči s Financami, Competom in GZS v projektu Top Job Ambasador, s katerim želimo spodbuditi kroženje možganov. Anketa med 1.441 Slovenci, ki delajo v tujini, razkriva, da jih kar polovica v obdobju naslednjih pet let razmišlja o vrnitvi, a se bojijo, da zanje pri nas ni primernega dela, ne nadaljnjega kariernega razvoja.

Facebook
Twitter
LinkedIn

Združenje Manager je skupaj s časnikom Finance, Competom, svetovalnim podjetjem, ki se ukvarja z iskanjem in selekcijo ter razvojem kadrov, in Gospodarsko zbornico Slovenije partner v projektu Top Job Ambasador. Namen projekta je spodbuditi, da se beg možganov spremeni v kroženje možganov. Zato želimo povezati Slovence, ki delajo v tujini, s slovenskim gospodarstvom. S tistimi, ki se morda ne želijo vrniti v domovino pa vzpostaviti sodelovanje oz. okrepiti našo vpetost v mednarodno okolje.

Polovica anketirancev razmišlja o vrnitvi

Zakaj so Slovenci odšli v tujino, ali se želijo vrniti in pod kakšnimi pogoji, smo preverili v anketi. Rezultati so pokazali, da skoraj polovica od 1.441 anketirancev razmišlja o tem, da bi se v enem do pet let vrnila v Slovenijo. Polovica od slednih je že naredila kak korak v tej smeri, npr. prosila prijatelje, naj jim sporočajo informacije o zanimivih zaposlitvenih priložnostih, ter redno spremlja slovenske zaposlitvene portale, četrtina pa jih razmišlja o lastnem podjetju.

Tiste, ki bi se radi vrnili, najbolj skrbi plačni razpon v Sloveniji za njihovo področje dela, izkušnje in znanje, pa tudi, ali bodo zaposljivi na slovenskem trgu, ali so naša podjetja odprta za zaposlovanje strokovnjakov z mednarodnimi izkušnjami in ali so jih pripravljena tudi ustrezno plačati. Četrtina jih je odgovorila, da bi si zelo želeli, da bi jim nekdo aktivno pomagal pri iskanju dobre zaposlitvene priložnosti.

V Sloveniji slabe izkušnje pri iskanju kariernega izziva

Kar polovica anketirancev je namreč že doživela slabo izkušnjo pri iskanju kariernega izziva v Sloveniji. Največ negativnih izkušenj je povezanih s pomanjkanjem ustreznih priložnosti na trgu dela na splošno in še posebej priložnosti za mlade; občutkom, da so preveč kvalificirani; zaposlovanjem po načelu nepotizma in klientelizma; togostjo delodajalcev pri zaposlovanju, neodzivnostjo in predolgimi zaposlitvenimi postopki ter prenizkimi plačami.

Pri razmišljanju o vrnitvi je Slovencem, ki delajo v tujini, daleč najpomembnejše, da bi delali v podjetju, kjer vladajo dobri odnosi in zdrava klima. To jim pomeni več od možnosti napredovanja in višine plače.

Sicer pa jim je pri razmišljanju o vrnitvi daleč najpomembnejše to, da bi delali v podjetju, kjer vladajo dobri odnosi in zdrava klima. To jim pomeni več od možnosti napredovanja in višine plače. Njihovo vrnitev pa bi najbolj pospešilo znižanje dohodninskih stopenj in izboljšanje pogojev za podjetnike, še pravijo.

Največ mladih je odšlo v Nemčijo, Veliko Britanijo in Avstrijo

Večina Slovencev, ki je sodelovala v anketi, je starih do 40 let. Največ jih živi v Nemčiji, Veliki Britaniji in Avstriji. Odgovori so sicer prispeli iz 58 držav, med drugim tudi z Japonske, Mozambika, Ekvadorja, Bangladeša, Katarja in Južne Afrike. Največ jih dela na področju informatike, financ, bančništva, naravoslovja (biologija, kemija, biomedicina, biotehnologija, genetika), medicine in zdravstva.

Odšli so zaradi boljših služb in višjih plač

In kateri so najpomembnejši razlogi, zakaj je največ anketirancev odšlo v tujino? Boljše službe, višje plače, boljši pogoji dela in boljše možnosti za napredovanje, so pojasnili. Pri kakovosti življenja v tujini so sicer najslabše ocenili stroške življenja ter razmerje med delom in prostim časom.

Med razlogi, zakaj se ne želijo vrniti, je največ anketirancev izbralo, da lahko v tujini dosežejo večje uspehe kot v Sloveniji in da bi v Sloveniji zaslužili premalo. Slovenijo torej vidijo kot državo, kjer se v svojem poklicu ne morejo razviti, možnosti za karierno napredovanje so po njihovem mnenju omejene, tudi zaradi nepotizma in korupcije. Med razlogi, zakaj ostajajo v tujini, največkrat omenjajo dobro vzdušje na delovnem mestu ter slab zdravstveni in šolski sistem v Sloveniji, kakor tudi mentaliteto ljudi pri nas, ki jo po njihovem mnenju zaznamuje ozkost, zaprtost in negativnost.

Nina Oštrbenk je strokovna sodelavka za komunikacije pri Združenju Manager.

Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 44 avgusta 2019.