Skromna pričakovanja slovenskih gospodarstvenikov
Rezultati PwC-jeve raziskave med direktorji na svetovni ravni in prve v Sloveniji kažejo na povečano previdnost vodilnih gospodarstvenikov. Ta je odraz naraščajoče negotovosti, ki je posledica vsesplošnega nezaupanja na številnih področjih svetovnega gospodarstva in politike.
Z globalno raziskavo med direktorji smo v Sloveniji prvič, na svetovni ravni pa že 22. leto zapored, preverjali, kakšni so po mnenju vodilnih gospodarstvenikov obeti za leto 2019. Svoje poglede in mnenja glede gospodarske rasti v letu 2019 ter poslovanja njihovih družb je skupaj zaupalo 1.378 direktorjev iz 91 držav. Prvič so v raziskavi sodelovali tudi direktorji vodilnih podjetij v Sloveniji, ki so v letu 2018 skupaj zaposlovali več kot 34.500 ljudi in ustvarili skoraj 5 milijard evrov prihodkov.
Pogledi gospodarstvenikov v letu 2019 niso več prežeti z ekstremnim optimizmom. Globalno gledano se je delež direktorjev, ki pričakujejo gospodarsko rast v letu 2019, od lani znižal s 57 % na 42 %. Presenečenje, ki izhaja iz rezultatov raziskave, je znatno povečanje tistih, ki menijo, da se bo gospodarska rast v letu 2019 poslabšala, in sicer z le 5 % v letu 2018 na kar 29 % v letošnjem letu. Po kar nekaj letih velikega optimizma svetovni gospodarstveniki v letu 2019 bolj previdno gledajo na svetovno gospodarsko rast, kar ni presenečenje, če upoštevamo trenutno dogajanje na svetovni ravni.
Slovenski direktorji zelo previdni z napovedmi gospodarske rasti
Slika v Sloveniji je precej drugačna, saj izboljšanje svetovne gospodarske rasti v tem letu pričakuje le 13 % vprašanih direktorjev pri nas. Ti so bolj prepričani, da bo gospodarska rast v svetu ostala nespremenjena (41 %), kar 47 % pa jih meni, da se bo gospodarska rast v svetu poslabšala. Za takšen pesimizem slovenskih direktorjev ni utemeljenega razloga; najbrž je povezan s še svežim spominom na zadnjo recesijo. Nedvomno se slovenski direktorji tudi zavedajo, da tako visokih kazalnikov gospodarske rasti, kot smo jih imeli v zadnjih letih, ni mogoče dosegati v nedogled.
Pesimistične napovedi glede dolgoročne rasti prihodkov
Nelagodje glede svetovne gospodarske rasti zmanjšuje zaupanje direktorjev glede kratkoročnih obetov njihovih družb. 35 % anketiranih direktorjev na svetovni ravni je izjavilo, da so ‘trdno prepričani’ glede obetov za rast njihovih organizacij v naslednjih 12 mesecih, kar je 7 odstotnih točk manj kot lani. V Sloveniji v to verjame 31 % vprašanih direktorjev. A prepričanje slovenskih direktorjev v rast prihodkov njihovih podjetij z dolgoročnostjo prepričljivo upada: v naslednjih treh letih jih je v to ‘trdno prepričanih’ le še 16 %.
Streznitev od pretiranega optimizma v preteklosti je vidna tudi pri izbiri strategij za spodbujanje prihodkov podjetij. Če so podjetja v preteklih letih za povečanje prihodkov izvedla vrsto bolj tveganih dejavnosti za rast, kot so vstop na nov trg, strateška zavezništva, prevzemi, združitve, se nameravajo direktorji v Sloveniji letos opirati predvsem na organsko rast (78 %), operativno učinkovitost (69 %) ter lansiranje novih izdelkov ali storitev (69 %). Enakih strategij se bodo letos držali tudi direktorji na svetovni ravni (operativna učinkovitost 77 %, organska rast 71 % in lansiranje novega izdelka ali storitve 62 %).
ZDA, Kitajska in Nemčija kljub upadu ostajajo ključni globalni trgi za rast
Direktorji na globalni ravni so tudi letos kot najpomembnejše tržišče izbrali ZDA, a opozoriti velja, da se je ta odstotek v primerjavi z lani skoraj prepolovil (s 46 % na 27 %). Zanimivo je, da se na tretje mesto, torej še pred Nemčijo, uvršča odgovor Ne vem – če upoštevamo stopnjo negotovosti, ki trenutno vlada v svetu glede trgovinskih in političnih vprašanj, ni presenetljivo, da se izvršni direktorji bolj osredotočajo na domače trge. Za enega izmed rastočih trgov na globalni ravni velja Indija, ki se je z 8 % uvrstila na 4. mesto, ter Avstralija, ki je zasedla 7. mesto.
Za slovenske izvršne direktorje velja, da so osredotočeni na regijo in s tem na trge okoliških oz. bližnjih držav – najpomembnejši trgi za slovenske gospodarstvenike veljajo hrvaški (31 %) in nemški (31 %), za njima pa srbski (19 %) in avstrijski (16 %).
Domače direktorje najbolj skrbita povečana davčna obremenitev in pomanjkanje usposobljene delovne sile
Anketirani izvršni direktorji v Sloveniji so kot enega izmed največjih razlogov za skrb, ki se dotika poslovanja njihovih podjetij, izpostavili povečano davčno obremenitev (81 %). To ni presenečenje, saj so spremembe na področju davkov že od oblikovanja aktualne vlade pereča tema. Negotovost na tem področju nedvomno vzbuja strah med gospodarstveniki.
Z 81 % je enako visok tudi delež zaskrbljenih slovenskih direktorjev zaradi razpoložljivosti ustrezno usposobljenega kadra. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje iz oktobra 2018 je bila brezposelnost v Sloveniji 7,9-%. Odstotek je ravno dovolj nizek, da na trgu primanjkuje ustrezno usposobljene delovne sile; v Sloveniji pa se sicer že kar nekaj let soočamo s pomanjkanjem predvsem tehničnega, v zadnjem času pa tudi digitalno usposobljenega kadra.
Slovenski vodje so precej bolj pesimistični v primerjavi s svojimi kolegi po svetu: kar 47 % jih meni, da se bo gospodarska rast letos v svetu poslabšala.
Takšno pomanjkanje znanj in veščin ovira inovativnost slovenskih in tudi svetovnih podjetij ter povzroča višje stroške dela. Zaskrbljujoč je podatek, da kar 91 % vprašanih izvršnih direktorjev v Sloveniji – in 62 % na svetovni ravni – priznava, da je v njihovih industrijah trenutno težje zaposliti ustrezno usposobljene kadre. Med razlogi, zakaj je tako, najpogosteje navajajo pomanjkanje usposobljenih delavcev in spremembe zahtev posameznih industrij glede veščin. Potrebo po novih znanjih v trenutni situaciji direktorji, tako v Sloveniji (47 %) kot tudi na globalni ravni (46 %), najpogosteje rešujejo z znatno prekvalifikacijo obstoječih zaposlenih oz. nadgradnjo njihovih znanj in spretnosti, 19 % anketiranih v Sloveniji (17 % na svetovni ravni) pa kot možnost navaja tudi vzpostavitev procesa stalnega zaposlovanja mladih diplomantov neposredno iz izobraževalnih ustanov.
Umetni inteligenci pripisujemo izjemen pomen, a trenutno brez načrtov zanjo
Kar 91 % slovenskih direktorjev in 86 % tistih na svetovni ravni je v raziskavi tehnološke spremembe označilo kot tisti globalni trend, ki je v zadnjih petih letih v največji meri preoblikoval poslovanje njihovih organizacij. Hkrati je tudi 69 % slovenskih direktorjev in 70 % direktorjev na svetovni ravni izrazilo zaskrbljenost glede hitrosti tehnoloških sprememb. Kar 84 % slovenskih oz. 85 % direktorjev na svetovni ravni meni, da bo umetna inteligenca znatno spremenila način poslovanja njihovih organizacij v naslednjih petih letih.
Če smo se v preteklih letih soočali z izjemnim optimizmom vodilnih svetovnih gospodarstvenikov, zdaj prihaja streznitev in s tem tudi bolj realističen pogled na izzive gospodarstva v prihodnosti.
Kljub temu pa umetno inteligenco kot temeljno za njihovo organizacijo v tem trenutku vidi le 6 % vprašanih direktorjev v Sloveniji in le 3 % vprašanih na svetovni ravni. Dobra tretjina anketiranih v tem trenutku pravi, da v njihovem podjetju trenutno nimajo nobenih načrtov za kakršne koli pobude na področju umetne inteligence; enak odstotek anketiranih je zaupal, da začetek vpeljave umetne inteligence v njihovem podjetju načrtujejo v naslednjih treh letih.
Zanimivo, kar 75 % vprašanih slovenskih direktorjev in 68 % vprašanih direktorjev na svetovni ravni meni, da bi morale imeti vlade ključno vlogo pri razvoju umetne inteligence.
Povezava do raziskave v celoti.