Sestavine iste vizije na preizkusu časa

Čas je četrta razsežnost, ki jo ljudje zaznavamo, z njo kot posamezniki do neke mere lahko upravljamo, a je zares ne obvladamo. Čas je neusmiljen, še zlasti ko gre za družbena ali celo civilizacijska vprašanja, ki se vedno znova znajdejo na preizkusu menjave generacij in s tem medgeneracijske povezanosti, odgovornosti in solidarnosti, približno vsakih 25 let. 

V obdobju poldruge generacije sta Evropa dvajsetega stoletja in z njo ves svet zdrsnila v dve uničujoči vojni. Ceno dvajsetletnega obdobja nacionalističnega besa na nekaterih področjih nekdanje SFRJ v osemdesetih in devetdesetih letih minulega stoletja danes plačuje tudi generacija, ki se je tedaj kvečjemu rojevala. V istem obdobju je Kitajska postala nesporna svetovna velesila. Geopolitična ravnotežja so se povsem spremenila, ameriškemu stoletju sledi azijsko, globalizacijo zamenjuje fenomen globalnih migracij in tehnološke spremembe hitreje kot kdajkoli doslej spreminjajo pravila igre v politiki, poslu, mednarodni trgovini in odnosih v vsakdanjem življenju; da je človekovo presežno izčrpavanje planetarnih virov vzrok (tudi) za klimatske spremembe s potencialno uničujočimi posledicami, je onkraj racionalnega dvoma. Nedavna svetovna gospodarska kriza, ki je v Sloveniji statistično trajala od zadnjega četrtletja leta 2008 do konca leta 2013, je zaostrila razlike med državami članicami Evropske unije do te mere, da je leta 1992 v Maastrichtu dogovorjeni konvergenčni Sestavine iste vizije na preizkusu časa Sestavine iste vizije na preizkusu časa | 9 “kažipot” marsikomu pretesen celo za obstanek v Uniji. Medtem se je Evropa, in skupaj z njo Slovenija, postarala. Stari 65 let ali več v celotni populaciji Evropske unije dosegajo petino, podobno velja za Slovenijo, in v najstarejših članicah je delež še večji. Stari svet še nikoli ni bil tako star, kot je danes. 

Pogled nazaj prinese priznanje: moč časa sama zase je najmočnejša zgodovinska silnica. In vendar, če ga želimo vsaj do neke mere obvladovati kot družba, celo kot civilizacija, v družbi potrebujemo kolektivne sposobnosti, ki jih naslavljamo v tej publikaciji.

Od padca berlinskega zidu in začetkov upravljanja slovenske države mineva 30 let. Na pragu leta 2019 se zdi, da tako razdobje lahko zadostuje, da se v kolektivni pozabi izgubi bridka evropska izkušnja še nedavnega vojnega uničenja ter ideoloških in političnih delitev.

Če vštejete še leta,potrebna za dohitevanjezaostanka, je Slovenijazaradi krize izgubila 20 let.Gre za celo generacijo.Pomislite na svoje otroke.

V letu 2019 Slovenija obhaja 15-letnico članstva v EU in pravkar bo minilo 12 let, odkar je postala del euroobmočja. Slovenija torej že daljše razdobje živi v precej stabilnem političnem in ekonomskem institucionalnem okviru. Vendar ji je najostrejša svetovna gospodarska kriza v sodobni zgodovini prinesla skupaj skoraj pet let gospodarskega krčenja in stagnacije ter, na koncu, vrnitev gospodarske rasti, preporod in veliko kolektivno izkušnjo. 

Leta 2011, sredi gospodarske krize, je Združenje Manager (ZM) sprejelo zavezo, da s svojim delovanjem prispeva k razvojnemu preboju Slovenije med prvih 15 najrazvitejših držav EU do leta 2020 in umestitev med države z najvišjo kakovostjo bivanja. Takrat še ni bilo mogoče podati dokončne ocene, da so napake v ekonomskem upravljanju države pred krizo in v času njenega reševanja zavrle razvojni zagon za skoraj desetletje. Toliko časa smo potrebovali, da se je država vrnila na enako raven bruto domačega proizvoda kot pred krizo. A da bi lahko posledice krize v celoti izmerili v času, moramo tem letom prišteti potrebna leta razvojnega dohitevanja, v katerih bo treba z višjo gospodarsko rastjo nadomeščati izgubljene deleže bruto domačega proizvoda. 

»Če vštejete še leta, potrebna za dohitevanje zaostanka, je Slovenija izgubila 20 let. Gre za celo generacijo. Pomislite na svoje otroke,« je bil spomladi leta 2014 dramatičen visoki uradnik Evropske komisije, ko je na seminarju za širši management v pravkar dokapitalizirani NLB s primerjavami z drugimi srednjeevropskimi državami pojasnjeval korene slovenske krize, katere negativni finančni učinek se je naposled zbral prav v bančnem sistemu. 

Danes Slovenija s Češko, Grčijo in Portugalsko tekmuje za 15. mesto v razvrstitvi držav članic EU po doseženem BDP na prebivalca leta 2017, a dosega nižji odstotek povprečja BDP na prebivalca 28 članic, merjenega po kupni moči, kot ob vstopu v Unijo. 

Izzivi ekonomske politike v Sloveniji

Če pogled nazaj prinese ugotovitev o nezadržni moči časa, je zdaj tu Pogled naprej.

Ustvarjalci Pogleda ga najprej namenjamo članom Združenja Manager. Obenem z njim naslavljamo vse odločevalce v Sloveniji in z njo povezanem gospodarskem in družbenem prostoru; in naposled ga namenjamo vsej kritični javnosti v Sloveniji in Evropi z namenom, da okrepimo zavedanje o soodvisnosti pri ustvarjanju družbenega napredka in poudarimo potrebo po širšem konceptu odgovornosti vseh deležnikov v družbi. Ta naj čim večkrat sproži sodelovalno naravnanost med njimi. Do tja vodi pot poglobljenega razumevanja skupnih izzivov in vzvodov za soodvisnost. Vse to omogoča dialog, ta pa krepi zaupanje in omogoča koordinacijo za skupno akcijo.

Za pravkar povzeto pozitivno spiralo družbenih odnosov sta potrebna predvsem dva dejavnika, ki ju izrecno naslavljamo v Pogledu 2019: usposobljenost managerjev in omika vseh v družbenem dialogu, ki odraža visoko zavedanje o soodvisnosti vseh udeležencev za to, da bi lahko živeli bolje. In zavzemanje za oboje izhaja iz temeljnega namena delovanja izdajatelja te publikacije.

Poslanstvo Združenja Manager je usposabljati svoje člane za čim boljše opravljanje managerskega poklica in skrbeti za njihov strokovni razvoj. Še pred tem je poslanstvo združenja osredotočeno na njihovo etično delovanje. Gre za eno redkih stanovskih združenj v Sloveniji, ki je uspelo v letih gospodarske krize temeljito proučiti in ovrednotiti slabe prakse posameznikov v lastnih vrstah in sprejeti posledice. Združenje danes sledi legitimni ambiciji za soustvarjanje gospodarskega okolja v Sloveniji in je osredotočeno na skupni cilj – rast konkurenčnosti gospodarstva. Za projekt Pogled se je Združenje Manager okrepilo z Observatorijem, ekspertno skupino zunanjih strokovnjakov in akademikov ter izkušenih managerjev iz lastnih vrst, ki deluje pod vodstvom prof. dr. Dušana Mramorja, in je obenem tudi uredniški odbor te publikacije. Projekt Pogled nastaja v sodelovanju s partnerji, med katerimi je osrednja slovenski medijska hiša Delo, ter podporniki projekta. Želimo si, da bi bilo partnerstev še več. Z njimi združenje krepi svoje poslanstvo v širšem gospodarskem prostoru, kamor tudi s Pogledom umešča slovenski management v odgovorni družbeni dialog.

Potrebujemo družbeno naravnanost na takoekonomsko politiko, ki vodi v povečevanje produktivnosti vseh dejavnikov, pa tudi ustvarjanje naklonjenegaposlovnega okolja in kritične sposobnosti za uspešen prehod v inovacijsko družbo.

Nekje je treba začeti. V prvi številki Pogleda izpostavimo tri temeljne izzive. V prispevkih članov Observatorija Združenja Manager opredelimo scenarije prihodnjega gospodarskega razvoja, pri čemer se avtorja, prof. dr. Dušan Mramor in prof. dr. Jože Sambt, naslonita zlasti na demografske projekcije. Prof. dr. Vera Trstenjak poveže pomen delovanja pravne države kot temelja za konkurenčnost in razvoj blaginje. Dr. Ali Žerdin izpostavi vlogo prosvetljenega managementa v krepitvi in dolgoročnem ohranjanju družbene blaginje kot razlikovalno prednost družb, ki so v najbolj produktivnih obdobjih uspele najuspešneje izkoristiti čas. Mag. Velimir Bole v svojem prispevku poda pogled na gospodarstvo v letu 2019 in bralce sooči z gospodarskimi razmerami, ki jim ob izidu te publikacije gremo naproti.

Nato v slovenski razvojni izziv umestimo dobre prakse managementa v Sloveniji, ki jih sistematično spremlja Združenje Manager; prenaša znanje in izkušnje, ki iz njih nastajajo, in razširja zavedanje o njih v javnosti. Tako še močneje umestimo poslanstvo Združenja Manager v zagotavljanje konkurenčnosti države ter za ta namen članom in vsem zainteresiranim deležnikom prispevamo iztočnice za čim bolj povezovalno delovanje v smeri tega skupnega cilja. 

Raznorodni izzivi na poti v pregledno ininovacijsko družbo

Izzivi ekonomske politike so raznorodni, zato bomo tudi v prihodnje v okviru Observatorija in projekta Pogled v sodelovanju s partnerji skušali ves čas zasledovati številne kazalce, s katerimi spremljamo gospodarska gibanja, in za razumevanje alternativ uporabiti različne scenarije. Zavedamo se, da v različnih obdobjih utemeljujemo ukrepe gospodarske politike z različnimi kazalci gospodarskega in družbenega razvoja. A naše izhodišče je v predpostavki razvojnega izziva, ki upošteva mednarodni geopolitični in ekonomski kontekst ter temelji na demografskih projekcijah, da prebivalstvo s Sloveniji ne bo naraščalo in se bo še naprej staralo. Zato bosta tako povprečna starost kot stopnja vzdrževanega prebivalstva naraščali.

V teh razmerah je razvojni izziv, kako zagotoviti nadaljnje povečevanje blaginje prebivalstva, tako da bomo lahko dostojno skrbeli za vse več starejših, izboljševali možnosti za mlade in zagotavljali demografsko in socialno stabilnost družbe, njeno mobilnost in prostorsko poseljenost ter konkurenčne sposobnosti, združene v institucijah in usposobljenosti prebivalcev; in tudi s tem ohranjali politično stabilnost, ki omogoča dolgoročno razvojno in trajnostno naravnanost družbe.

Potrebujemo torej družbeno naravnanost na tako ekonomsko politiko, ki vodi v povečevanje produktivnosti vseh dejavnikov, pa tudi ustvarjanje naklonjenega poslovnega okolja in kritične sposobnosti za uspešen prehod v inovacijsko družbo. Taka ekonomska politika v najširšem smislu lahko omogoča povečevanje produktivnosti v zgoraj opredeljenih pogojih, določenih s projekcijami prebivalstva, gospodarskimi razmerami v svetu ter izhodiščno panožno strukturo in ravnjo produktivnosti. Ob tem upošteva zunanje vplive, kot so geopolitične razmere, in omejitve, ki jih določa absolutna omejenost virov na planetu.

Dobre gospodarske rezultate, združene z ugodnimi razmerami za nadaljnji razvoj, večkrat pojmujemo tudi kot konkurenčnost države. V tem smislu lahko rečemo, da je Pogled prispevek k umnemu upravljanju države. Takem, ki z več preglednosti in brez zavajanja vnaša zaupanje med udeležence na pozitivni spirali družbenih odnosov in v smer iste vizije zmore preizkus časa.

Mag. Jurij Giacomelli je odgovorni urednik Pogleda 2019. Članek je bil objavljen v publikaciji Pogled 2019, december 2018.

Preberite tudi