Se zavedate, da ste pravkar nastopili?

Managerji ne nastopajo le na televiziji, radiu ali okroglih mizah. Najpogosteje to počnejo pred svojimi zaposlenimi. Vsak dan.

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Eden od direktorjev mi je dejal: »Ampak saj ne nastopam veliko, nimam časa. Zaposlene skličemo enkrat na leto, po navadi pred novim letom, piknik pa imamo pred poletnimi dopusti, takrat govorim z njimi.« »To je tvoj pogled,« pojasnim, »vendar te oni nenehno videvajo; ko greš v pisarno, kako se pogovarjaš s tajnico, kako si videti na televiziji. Zanje si ves čas pod žarometi, in ker s tabo nimajo veliko stikov, si mnenje o tebi ustvarijo na podlagi tega, kar vidijo.« Vsak vodilni nastopa ves čas: še preden vstopi v pisarno, denimo takrat, ko pozdravi sodelavce. Z neverbalno komunikacijo, z načinom hoje, z jasnostjo pozdrava ali nerazločnim godrnjanjem, sporoča, kako se počuti, kakšne volje je in ali ga pestijo problemi.

Vam zaposleni verjamejo?

Sledijo sestanki in kolegiji: na njih vodilni nastopate z načinom sporazumevanja z zaposlenimi. Jim dajete jasna navodila, pokažete, kako rešujete krizne situacije? Srečanje z zaposlenimi, lahko je dvakrat na leto ali večkrat, je za vodjo zelo pomembno. Tak nastop zahteva, da veste, kaj boste povedali in kako boste vključili zaposlene. Kako jih boste pohvalili, motivirali in seznanili z rezultati, da bodo vedeli, kaj jih čaka v prihodnjih mesecih. 

Najslabše je, da vodilni kader govori eno, dela pa drugo. Takrat je velika verjetnost, da vaš nastop ne bo prepričljiv, razen če ste se res pripravili in v to, kar boste povedali, že verjamete. Zakaj? Izdajo vas lahko telesna govorica, ton glasu in način povedanega. Zaposleni znajo misliti. Vseskozi imejte pred očmi, da verjamejo, kar vidijo, in ne, kar slišijo. Pri tem si lahko pomagate, če znate opazovati, kaj sporočate z neverbalno komunikacijo in kaj vam sporočajo vaši zaposleni. Se dolgočasijo, strinjajo z vami, dvomijo o vaših besedah, se bodo potrudili ali jim je vseeno? Vse to in še veliko več lahko razberete z njihovo telesno govorico.

Foto: Mediaspeed

Komaj čakajo na vaš naslednji govor?

Govor je naslednji pogost nastop vodij: to je lahko ob koncu leta, četrtletju, večjih obletnicah podjetja ali organizacije, kakšni manjši slovesnosti, ob posebnem dosežku podjetja ali podelitvi nagrade zaposlenemu. Govor zahteva pripravo. Tudi če berete, mora delovati tako, kot bi govorili. Biti mora kratek, vendar vsebinsko zanimiv in bogat. Zelo zaželeno je, da vsebuje – če seveda imate smisel za to – kanček humorja. Mnogo direktorjev, ki jih poznam, je delalo veliko napako: govorili so po pol ure in več, brali so dolgočasno, na govor se niso pripravili. »Vsi so me poslušali, po eni uri pa smo imeli pogostitev,« mi je opisal svoje prednovoletno srečanje z zaposlenimi eden od generalnih direktorjev. »Seveda so te poslušali, saj nimajo druge možnosti. Tudi ugovarjati ti ne smejo, ker vedo, da si strog. Le kdo ti bo po resnici povedal, da se dolgočasi, ko obračaš liste in v govor vključiš številne floskule, ki so jih slišali tudi leto prej?« Čez leto dni mi je dejal: »Letos sem imel le desetminutni govor in zaposleni so bili zelo presenečeni. Govoril sem veliko bolj razločno, z energijo, drugače kot prejšnja leta. In veš, da so me nekateri prav pohvalili, eden pa me je v šali vprašal, ali sem vadil,« se mi je pohvalil.

V dveh dneh 60 predavateljev

Prav tako pogosti so nastopi na konferencah ali sodelovanja na okroglih mizah. Med občinstvom sedijo strokovnjaki določenega področja. Kako boste nastopili, da si vas bodo udeleženci po celem dnevu zapomnili? Znate zanimivo govoriti pol ure? Znate skrajšati predavanje, če vam zmanjka časa, kar se pogosto zgodi?

Vsak vodilni nastopa ves čas: še preden vstopi v pisarno, denimo takrat, ko pozdravi sodelavce.

Najpogostejša napaka tistih, ki nastopajo s pomočjo programa Power Point, je, da na posamezno stran napišejo preveč besedila, potem pa to berejo. Če imate veliko napisanega, vas udeleženci ne morejo poslušati in hkrati brati, zato večina začne brati. Besedila so ponavadi prezahtevna in dolgočasna. Fotografij skoraj ni. Naslovi so klasični: uvod, problem, nobene ustvarjalnosti in dinamike. Kadar berete, izgubite stik z občinstvom, saj mu obrnete hrbet, torej ni očesnega stika. Mnogo ljudi, ki jih kdaj poslušam, bere dolgočasno, monotono, nerazločno in komaj odpira usta. Zgodilo se mi je že, da si od vsega predavanja nisem zapomnila niti predavatelja, kaj šele njegove vsebine, tako je bil dolgočasen, ali pa, da po pol ure nisem vedela, kaj je bistvo. Žalostno je, da so to osebe, ki z nastopom promovirajo svoje podjetje. To je zelo slaba promocija.

Najhuje pa je, če se prejšnje predavanje zavleče in naslednji predavatelj reče: »Moral bom biti krajši, saj nimamo več veliko časa.« Potem pa še sam zavleče nastop. Če ste dobri, ne bo nihče jezen, drugače pa je vsaka sekunda predolga. Ko s predavanjem posežete v odmor in dobite vprašanje – se pričakuje, da boste odgovoriti kratko in jedrnato, mnogokrat pa predavatelj vprašanje razume kot možnost, da lahko svoje razmišljanje še bolj poglobi, kar traja tudi 15 ali 30 minut. Napaka. Odgovori naj bodo kratki, jasni, vključujejo naj primere in raziskave. Če pa želite komu povedati več, ga povabite na klepet med odmorom, predvsem če opazite, da so drugi postali že nemirni.

Intervjuji z novinarji

Za nastop najpogosteje štejemo tistega na televiziji. Vendar je vsak pogovor z novinarjem nastop. Tudi če gre za tiskani medij. Novinar nas med pogovorom opazuje in si o nas ustvari mnenje, kako se odzivamo, kakšen odnos imamo do njega. Tudi če z nekom gonastopanje vorimo po telefonu, si bo na podlagi barve glasu in načina pogovarjanja znal ustvariti mnenje o nas. Za pogovor z novinarjem se mnogi pripravijo. To je že dober korak k temu, da boste bistvo povedali na kratko. S tem naredite tudi izbor, kaj bo objavljeno. Če z novinarjem govorite eno uro, lahko objavi kar koli in komentarji, da je vaše besedilo vzel iz konteksta, niso smiselni. Če pa odgovorite na vprašanje v eni ali petih minutah, ima novinar manj možnosti izbire. Najbolj kritični so nastopi na televiziji, saj gledalci ocenjujejo tudi vašo zunanjost, neverbalno komunikacijo in način govorjenja. Prva stvar, ki jo vsi opazijo in pogosto komentirajo, je vaš videz (ste bili urejeni, kakšno kravato ste imeli), sledi način povedanega (prepričljivo, jasno, zmedeno) in na koncu neverbalna komunikacija (drža, uporaba rok, očesni stik).

Najprej se ustavimo pri vsebini: dobro jo pripravimo, vključimo podatke, ki bodo za občinstvo zanimivi, in jo prej preigrajmo.

Novinarska konferenca je običajno vsebinsko pripravljena, vendar morate biti pozorni tudi na neprijetna ali manj zaželena vprašanja. Pomembno je, kako se odzovete, kaj sporočate s telesno govorico in kako odgovarjate. Marsikdo se namreč ne drži več pokončno, postane nesamozavesten, začne jecljati, govoriti hitreje, gledati v tla ali drugam in podobno. Opazi se spremenjeno vedenje govornika, da mu je neprijetno in da o nečem ne želi govoriti. V takšnih trenutkih postane za novinarje le še bolj zanimiv. Iz izkušenj lahko rečem, da so številni govorniki najmanj pozorni na nastop na radiu. Toda poslušalci si o vas lahko ustvarijo vtis le prek glasu, kar pomeni, da je izrednega pomena, kako boste kaj povedali; pomembni so vaša barva glasu, razločnost in predvsem to, da govorite počasi. Če govorite po telefonu,
je treba biti na vse to še toliko bolj pozoren, saj je zveza lahko slabša in se vmes pojavljajo šumi.

Kako vas zaposleni ali udeleženci poslušajo

Vedno, kadar imate govor, opazujte občinstvo, zaposlene, ali vas poslušajo in ali vam verjamejo? So motivirani? Na predavanjih ali konferencah spremljajte udeležence, ali vam sledijo. So utrujeni, bi jih bilo dobro »prebuditi« s kakšnim vmesnim kratkim vložkom, jih povabiti k sodelovanju z vprašanjem in podobno. Če opazite, da vam prva vrsta sledi, zadnje pa so povsem nemirne, bo treba več pozornosti posvetiti njim, da tudi njih prepričate, naj vam začnejo slediti. Predvsem pa se je treba za vsak nastop pripraviti in vanj vložiti dovolj energije. Po dobrem nastopu boste utrujeni, po slabem pa spočiti in brez težav si boste rekli, »samo, da je za mano«.

Kaj je treba narediti za dober nastop?

Najprej se ustavimo pri vsebini: dobro jo pripravimo, vključimo podatke, ki bodo za občinstvo zanimivi, in jo prej preigrajmo. Nastop naj bo kratek, predvsem govori. Vključite primere in zgodbe. Ljudje si bolj zapomnijo zgodbe kot številne podatke. Ne povejte vsega, kar znate. Bolje je povedati nekaj točk, pa te udarno, zanimivo in prepričljivo. To dosežete z jasnim načinom govorjenja. Ne stojte na mestu kot vkopani, gibajte se, uporabljajte roke, medtem ko govorite. Delajte premore, poudarjajte ključne besede ali misli. Predvsem pa bodite živi in energični. V nastop vnesite energijo, strast in čustva. Občinstvo vedno glejte. Če je ljudi več, poglejte vse. Očesni stik je izrednega pomena. Ves čas se držite pokonci, imejte stabilno telesno držo in bodite prijazni. Ne vadite nastopa prvič na odru. To se vadi prej.

Mag. Andreja Jernejčič je direktorica podjetja Lin & Nil 

Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 24, aprila 2013