Se merite s konkurenco ali gradite ekosistem?

Pet organizacij z največjo tržno vrednostjo na svetu deluje kot platforma. Da od egosistemov prehajamo v ekosisteme, o nastajajočih organizacijskih oblikah razlaga futurist in digitalni strateg Rudy de Waele. Vodenje podjetja in uspeh danes temeljita tudi na sposobnosti povezovanja.

Tesla, Uber, Slack, Airbnb in Snapchat so poslovni sistemi, ki ustvarjajo vrednost na trgu drugače, kot smo bili navajeni. Organizirani so v platforme in skupnosti, ne kot klasična podjetja. Kot razlaga de Waele, je koncentracija platformske ekonomije, ki daje svetovno moč, svetovno danes največja v Silicijevi dolini. Četudi evropska podjetja pri razvoju sodobnih organizacijskih oblik precej zaostajajo za ZDA in tudi za Azijo, Slovenija pri uspešnem razvoju poslovnih ekosistemov ni brez izkušenj. Prav nasprotno: morda smo v posameznih primerih celo med pionirji in referenčnimi regijami na svetu. A za večji razvojni preskok in konkurenčnost brez krepitve sposobnosti povezovanja ne bo šlo.

Poslovni ekosistem pomeni skupen gospodarski razvoj

Koncept strateškega načrtovanja poslovnega ekosistema in slovo od konkurence, kot smo jo razumeli včasih, je v začetku 90. v odmevnem članku v HBRin kasneje v knjižni uspešnici The Death of the Competition: Leadership & Strategy in the Age of Business Ecosystems utemeljil poslovni svetovalec James F. Moore. Kot pravi, v sodobnem poslovnem svetu dinamičnega inoviranja borba ́ena na ena ́ ni več uporabna vizualizacija tržne tekme. Ta nas miselno namreč zapira v obstoječe vzorce delovanja namesto, da bi ustvarjala nove. »Inovacija mora postati središčna točka vaše vizije,« svetuje Moore.

Poslovni ekosistem vključuje bistveno več déležnikov kot osnovno podjetje in njegovo temeljno poslovanje. Vir: James F. Moore, The Death of the Competition: Leadership & Strategy in the Age of Business Ecosystems

Razvojno pot v prihodnosti uspešnih poslovnih sistemov vidi v ́ustvarjanju trga ́ (angl. market creation), katerega pojavna oblika je gospodarski razvoj ekosistema. Poslovni ekosistem Moore opredeljuje kot gospodarsko skupnost, temelječo na vzajemnem delovanju organizacij in posameznikov – organizmov poslovnega sveta. Gospodarska skupnost proizvaja izdelke in storitve, ki ustvarjajo vrednost za kupce, ki so prav tako člani ekosistema – enako kot dobavitelji, vodilni proizvajalci, konkurenti in drugi deležniki. Člani ekosistema srazvijajo svoje sposobnosti in vloge ter se poravnavajo z usmeritvami, ki jih postavlja eno ali več središčnih podjetij. Katero podjetje deluje kot voditeljsko, se lahko spreminja, a funkcija voditelja ekosistema ima za člane vrednost v tem, da jim omogoča napredovanje v smeri skupne vizije, da uskladijo svoja vlaganja in najdejo vloge, ki se medsebojno podpirajo, razlaga Moore.

Igrišča, ne bojišča

Poslovni ekosistem presega običajne meje delovanja podjetij in upošteva vse člene vrednostne verige ter njihove procese, odnose in sheme in na ta način optimira možnosti za rast sistema in ne le njegovih posameznih delov. Upravljanje poslovnih ekosistemov se zato razlikuje od načinov vodenja in upravljanja, kot jih poznamo. Kontrolo in nadzor nadomešča opolnomočenje, poudarek je na sposobnosti sodelovanja ter vključujočih modelih delovanja. Vzpostavitev in delovanje ekosistema zahteva oblikovanje skupne vizije, razvoj povezav med sodelujočimi, dogovarjanje o poslovanju in upravljanje kompleksnih odnosov. Pomembno je razumevanje, da delovanje ekosistema poganja skupna ambicija in da je v središču inovacija. Uspeh ekosistema posledično prinaša gospodarske in širše družbene koristi vsem vključenim v ekosistem. »Igrišča, ne bojišča, so poligoni sodelovalnosti in vključenosti,« razliko v načinu gledanja na poslovno okolje ponazori mag. Ladeja Košir Godina, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change, ki spodbuja uveljavljanje koncepta krožnega gospodarstva.

Poslovni ekosistem upošteva vse člene vrednostne verige ter njihove procese, odnose in sheme. Tako optimira možnosti za rast celotnega sistema.

Takšen način delovanja je značilen za evolucijsko fazo t. i. mislečega okolja, kot ga v svojem delu Ritmi poslovne revolucije poimenuje inovatorka in raziskovalka mag. Violeta Bulc. V tej fazi, ki razvojno sledi delovnemu in učečemu poslovnemu okolju, dodano vrednost generira ustvarjalnost oz. inovativnost, organiziranost pa ne temelji več na funkcijah in procesih, temveč odnosih. »Pri prehodu iz faze učečih v misleča okolja prestopamo iz upravljanja operativnih procesov v upravljanje mislečih; ključni poudarek ni več na sosledju korakov, temveč ustvarjanju okolja in pravil igre za zagotavljanje prostega pretoka misli, idej, pobud, inovacij,« preobrazbo vodenja in vzpostavljanja nove vrste odnosov opisuje Bulčeva. Ta sprememba pomembno vpliva na osredotočenost managerja. »Če je bilo pri upravljanju procesov učenja še moč vizualizirati vsebino procesa, ga popisati in zrisati na papir, je pri koordinaciji timov in ekosistemov način nastajanja kreativne misli neviden,« osvetljuje Bulčeva. Zato je za poslovne ekosisteme vzpostavljanje in negovanje zaupanja, temelječega na zasledovanju skupne vizije, transparentnosti in vključenosti deležnikov, eden od ključnih vzvodov uspeha.

Ključ je razvoj in upravljanje odnosov

Najbolj zrelo izkušnjo z oblikovanjem ekosistema v Sloveniji ima verjetno družba BTC. V začetku 90. je začela z intenzivnim preoblikovanjem v smer poslovnega ekosistema, ki danes vključuje že skoraj 4.000 kupcev in dobaviteljev. Družbi BTC je od leta 1993 prinesel 4,5-kratno povečanje prihodkov, s 13,8 na 63 milijonov evrov v letu 2016. V dveh desetletjih so v razvoj BTC vložili 406 milijonov evrov, od tega so več kot 40 % prispevali partnerji BTC. 

BTC ekosistem vključuje že skoraj 4.000 kupcev in dobaviteljev. Družbi je v 23 letih prinesel 4,5-kratno povečanje prihodkov – s 13,8 na 63 milijonov evrov.

»Dobimo se vsake toliko časa, pogledamo, kaj imamo skupnega in pri tem vedno gledamo tudi širše: kaj lahko plasiramo v svet,« razlaga delovanje ekosistema predsednik uprave BTC Jože Mermal. Med ključnimi dejavniki uspeha našteva neprestan razvoj in odnose. »Pri vseh smo najprej sodelovali pri eni stvari, danes pa imamo že celo vrsto področij, ki jih razvijamo skupaj,« razkriva razvoj odnosov z Zavarovalnico Triglav, Mestno občino Ljubljana, Petrolom idr. Razvite rešitve morajo, poudarja Mermal, koristiti partnerjem, da se odnos ne izpoje, pri čemer gre tudi za delitev rezultatov ustvarjenega: »Kar realiziraš, deliš s partnerjem.«

Osrednji pomen pri razvoju poslovnih ekosistemov Mermal daje razumevanju družbenih dogajanj. Ko so v BTC leta 2012 zasadili idejo inovativnega mesta in je svoj dom pri njih dobil ABC pospeševalnik, so imeli v mislih mlade in trajnosten razvoj, ki ga bodo poganjale nove ideje. »Podjetja in ljudje bodo prišli sem, ker tu sta rast in razvoj, tu se dogaja.« V tej smeri razvijajo BTC Living Lab, ekosistem zagonskih podjetij, korporativnega pospeševalnika, domačih in tujih ponudnikov pametnih rešitev ter BTC City Ljubljana kot testno območje.

Do poslovnih ekosistemov s pametno specializacijo

Oblikovanje poslovnih ekosistemov je v središče postavila tudi v letu 2015 sprejeta S4 Slovenska strategije pametne specializacije. »Pomemben del slovenskih podjetij se zaveda, da utegnejo brez radi- kalnih sprememb produktnih portfeljev že na srednji rok ostati brez svojega trga. To je zahtevalo razvojno ambiciozen in povezan pristop k inoviranju, ki v današnjem svetu skoraj neobhodno zahteva obstoj ekosistema,« strategijo razvoja ekosistemov Slovenije utemeljuje dr. Peter Wostner iz Službe vlade za razvoj in kohezijo. Platformski pristop k razvoju ekosistemov v Sloveniji poteka preko t. i. strateških razvojno-inovacijskih partnerstev – SRIP po področjih (pametna mesta in skupnosti; mreže za prehod v krožno gospodarstvo; trajnostni turizem; tovarne prihodnosti; mobilnost, zdravje-medicina itn.). Aktivnosti SRIP zajemajo vse od skupnega strateškega razmisleka o izbranih tržnih nišah, skupnih raziskav in razvoja, razvojne in tržne internacionalizacije, razvoja kadrov, uvajanja modernih metod inoviranja do skupnega nastopa do sogovornikov na ravni države. V spodbujanje razvoja poslovnih ekosistemov se vključuje tudi Združenje Manager, ki je ob digitalni preobrazbi in mentorstvu povezovanje uvrstilo med tri ključne teme leta 2017. 

Mag. Edita Krajnović je direktorica in urednica v podjetju Mediade. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 37, aprila 2017

Preberite tudi