S telesno vadbo do boljših rezultatov podjetja

Redna telesna vadba je verjetno ena izmed redkih dnevnih aktivnosti, ki povezuje uspešne. Uspešne podjetnice in podjetniki, med njimi glasen zagovornik telesne vadbe Richard Branson, povedo, da je čas, ki ga namenijo redni telesni vadbi, investicija z najvišjim donosom. Redna telesna vadba, v katero spadajo tek, dvigovanje uteži ali pa ‘samo’ joga in pilates, lahko prispeva do štiri ure dodatne dnevne produktivnosti.

Najina spoznanja izhajajo iz več obsežnih raziskav o športni aktivnosti slovenskih podjetnikov, ki sva jih izvajali v obdobju 2019–2022, in pregledovanja raziskav drugih avtorjev s področja športa in podjetništva. Spoznanja sva oplemenitili z dragocenimi uvidi iz osebnih intervjujev s slovenskimi podjetniki.

Rek zdrav duh v zdravem telesu nam je dobro poznan, saj se zavedamo pomena ohranjanja telesnega in duševnega ravnovesja. Izraz dobro počutje, ki ga pri nas največkrat uporabljamo, izhaja iz angleškega originala “well-being” in vključuje tako materialno kot tudi duhovno področje posameznikovega delovanja.

Pa se zavedamo dejstva, da lahko z redno telesno vadbo okrepimo svoje poslovne rezultate? Kako lahko redna telesna vadba pripomore, da postanemo boljši podjetnik ali podjetnica? Redna telesna vadba sproži tri pomembne mehanizme, ki krepijo rezultate na osebnem in poslovnem področju.

1.     S telesno vadbo obvladajte stres

»Zdi se mi zelo pomembno, da sem v psihofizični kondiciji, da lahko dnevne napore, ki jih imam, lažje ‘handlam’. Zdi se mi, da starejši kot sem, to postaja še pomembnejše. V mladih letih nisem veliko športal, sedaj pa, ko sem odkril šport, mi je postal zelo ljuba zadeva.«

(anonimni podjetnik)

Podjetniki se verjetno strinjate, da so visoka avtonomija, fleksibilnost in nadzor nad lastno usodo pomembni karierni motivatorji. Kljub temu pa ste v ustanavljanju in vodenju svojih podjetij izpostavljeni pogojem, ki so sprožilci stresa. Stres, ki nastane na delovnem mestu, lahko razumemo kot odnos med posameznikom in njegovim delovnim okoljem, v katerem zahteve vlog, povezanih z delom, presegajo zmožnosti in dostopne vire, ki posledično ogrozijo dobro počutje.

Najpogostejši stresorji podjetnika so povezani z dolgimi urami, preživetimi na delu, pogosto in nenačrtovano menjavo med različnimi vlogami, ki jih imate v podjetju – od inovatorja, razvijalca posla in lovca za novimi priložnostmi, iskalca virov za uresničevanje zaznanih priložnosti in nenazadnje

Vsi, ki ste v stiski s časom, lahko z visoko intervalnimi treningi najhitreje obvladate stres v dani enoti časa in na ta način dosežete psihično umiritev telesa. Podobno blagodejen učinek imajo tudi manj intenzivne vadbe, a morajo trajati dlje.

odločevalca v negotovih okoliščinah, kar zahteva prevzemanje odgovornosti za posledice sprejetih odločitev. Čeprav vsi izvori stresa niso samo negativni, se podjetniki srečujete tudi z dnevnimi pozitivnimi izvori stresa, ki so najpogosteje povezani z iskanjem kreativnih rešitev, glavna stresna hormona, adrenalin in kortizol, spravita telo iz ravnovesnega stanja.

Na fiziološki ravni se stres pokaže na precej univerzalen način – s potenjem rok, povišanim srčnim utripom in razbijanjem srca – so posledice stresa med ljudmi zelo različne in segajo od občasnih napadov tesnobe do razvoja dolgotrajnejših depresij in drugih duševnih motenj. Stres telesu sporoča, da obstaja večja možnost izgube osebnih virov in je posledično ogroženo dobro počutje. Dobra novica, ki izhaja iz najinih empiričnih spoznanj,  je, da telesna vadba izrazito zmanjša negativne učinke stresa in krepi dobro počutje. Vsi, ki ste v stiski s časom, lahko z visoko intervalnimi treningi najhitreje obvladate stres v dani enoti časa in na ta način dosežete psihično umiritev telesa. Podobno blagodejen učinek imajo tudi manj intenzivne in neintezivne vadbe, kot sta pilates in joga, a morajo te trajati dalj časa.

2.   S telesno vadbo postanite bolj kreativni

»Šport je zame v veliki meri tudi meditacija, ne v smislu, da si sprazneš glavo, ampak da razmišljaš. V tem času, ko hodim v hrib, pogosto razmišljam o poslu in poskušam pridobiti drug vpogled.«

(anonimni podjetnik)

Spoznanja na področju metabolnih procesov pravijo, da telesna vadba spodbudi proizvodnjo hormonov pozitivnega razpoloženja – endorfinov. Verjetno ste že doživeli kratke, a globoko sproščujoče občutke, povezane z občutkom intenzivne sreče, morda celo evforije. Raziskave kažejo, da je telesna vadba način, s katerim lahko zagotovimo telesne okoliščine za pojav pozitivnih čustev. Psihologinja Barbara Fredrickson v svojem delu, poznanem kot »razširjena in zgrajena teorija pozitivnih čustev« (angl. broaden and build theory) ugotavlja, da pozitivna čustva, med drugimi zadovoljstvo, sreča in sproščenost, ljudem prinašajo trajne koristi, saj razširijo razpon našega razmišljanja in z njim povezanega delovanja. Pozitivna čustva gradijo pomemben oseben vir, kreativnost. Če želite krepiti svoj kreativen potencial, poskrbite za pozitivna občutja pri sebi in sodelavcih, saj vam ta sproščajo mentalne ovire v prepoznavanju novih in nenavadnih povezav. Spoznanja iz literature in najine empirične raziskave kažejo, da obstaja mehanizem, v katerem telesna vadba sproži pozitivna čustva, krepi osebne vire, kot sta dobro počutje in kreativnost, ter posredno izboljša inovacijske rezultate na ravni podjetja.

3.     Telesna vadba je izvor dobrega počutja, povezanega s srečo in življenjskim smislom

»Velik del blaginje je v glavi; niti ne v materialnih sredstvih. Za srečo je pomembno, da se lahko odmakneš od ljudi, ki ti požirajo energijo, in to, da se začneš zavedati, da je edina valuta, ki je nikoli nimaš dovolj, čas.«

(anonimni podjetnik)

Iz mednarodnih raziskav med podjetniki izhaja, da je dobro počutje pomemben vidik nedenarnega uspeha, saj je podjetništvo izvor posameznikove osebne izpolnitve in zadovoljnega življenja. Zaznavanje dobrega počutja kot posledice telesne vadbe namreč prispeva h krepitvi osebnih virov, povezanih z življenjsko odpornostjo, vitalnostjo in sposobnostjo prilagajanja negativnim izvorom stresa v osebnem in poslovnem okolju. Način, na katerega podjetnik zadovoljivo ali nezadovoljivo doživlja svoje dobro počutje, vpliva na dolgoročno uspešnost podjetja. Tisti, ki zaznavajo, da njihova predanost poslu in delu ne ogrozi kakovosti osebnega življenja ter zdravja, so motivirani in vztrajnejši v doseganju zastavljenih ciljev. Rezultati

Rezultati kažejo, da je raven podjetnikovega dobrega počutja povezana z inovacijsko uspešnostjo podjetja. Zato imejte v mislih, da poleg investicij v znanje, razvojno in raziskovalno dejavnost k inovacijskim rezultatom pomembno prispeva tudi čas, ki ga namenite za telesno vadbo vas in vaših zaposlenih.

najine empirične raziskave kažejo, da je raven podjetnikovega dobrega počutja povezana z inovacijsko uspešnostjo podjetja. Zato imejte v mislih, da poleg investicij v znanje, razvojno in raziskovalno dejavnost v vaših podjetjih, k inovacijskim rezultatom pomembno prispeva tudi čas, ki ga namenite za telesno vadbo vas in vaših zaposlenih.

Naj kronično pomanjkanje časa za telesno vadbo ne postane izgovor. Še posebej k pogostejši telesni vadbi spodbujava ženske podjetnice, saj iz raziskave izhaja, da slednje v primerjavi z moškimi kolegi namenijo nekoliko manj časa tako intenzivni kot lahki telesni vadbi, doživljajo višjo raven stresa, poročajo o nekoliko manjšem dobrem počutju in nekoliko nižji inovativnosti v svojih podjetjih. Upoštevajoč izzive, s katerimi se srečujete tako v poslovnem kot v zasebnem življenju, vas spodbujava z mislijo sodelujočega v raziskavi: »Če rečeš, da nimaš časa, je to klasičen, prazen izgovor. Če nimaš časa teči, potem pa pojdi po stopnicah v zgornje nadstropje. Ali pojdi s kolesom v službo. Zmeraj se da.«

Prikaz povprečnih vrednosti telesne vadbe, stresorjev, dobrega počutja in inovativnosti.

V raziskavi je sodelovalo 214 podjetnic in podjetnikov. Vse spremenljivke so merjene na 5-stopenjski lestvici.

Dr. Mateja Drnovšek je redna profesorica na Katedri za podjetništvo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Alenka Slavec Gomezel je izredna profesorica na Katedri za podjetništvo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.Članek je bil objavljen v 52. številki MQ revije.

Preberite tudi