S prestrukturiranjem do zagona

Slovensko gospodarstvo zaznamuje izredno visoka stopnja zadolženosti in relativno nizka stopnja dodane vrednosti, zato je eden ključnih predpogojev v procesu poslovnega prestrukturiranja podjetij s ciljem povečevanja dodane vrednosti za ponoven zagon gospodarstva finančno prestrukturiranje kot podproces širšega in celovitega poslovnega prestrukturiranja.

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

V Sloveniji je približno 10.000 gospodarskih družb, pri katerih stopnja nančne zadolženosti presega petkratnik denarnega toka. Tako zadolžene družbe imajo resno ogrožen dolgoročni obstoj, saj glede na stroške nanciranja izredno težko zagotavljajo zadostna sredstva za potrebna investicijska vlaganja, na primer infrastrukturni projekti prenesejo na začetku višjo stopnjo zadolženosti. Vendar pa se ti kazalci razlikujejo glede na vrsto panoge. Zdrave družbe naj bi imele razmerje med neto dolgom in kosmatim denarnim tokom pod trikratnikom. Tako imajo dovolj kreditne sposobnosti za normalno nanciranje investicijskih projektov.

Slovenska načela finančnega prestrukturiranja dolgov v slovenskem gospodarstvu

Ker je problem zadolženosti podjetij in s tem bank velik, je potreben sistematičen pristop k rešitvi. Na Združenju bank Slovenije (ZBS) so bila v letošnjem letu sprejeta Slovenska načela prostovoljnega nančnega prestrukturiranja dolgov v slovenskem gospodarstvu na podlagi načel, ki jih je že leta 2011 predstavilo Združenje Manager.

Približno 70 % danih bančnih kreditov družbam je visoko tveganih zato, ker njihova zadolženost presega petkratnik kosmatega denarnega toka, celo 46 % kreditov pa je danih družbam, ki imajo zadolženost 10-kratnik kosmatega denarnega toka (neto dolg/EBITDA).

Vir: raziskava J. P. Damijan za EBRD, maj 2014

Sprejeta načela se uporablja predvsem za prostovoljno izvensodno, dogovorno prestrukturiranje dolgov. Ko prostovoljnega dogovora vseh strani, dolžnika, upnikov in drugih ni mogoče doseči, pa se izvede prestrukturiranje v okviru insolventnih postopkov v skladu z zakonom ZFPPIPP. Ključni cilji nančnega prestrukturiranja podjetij so:

Osnovno vodilo načel je, da lahko vodstvo družbe, lastniki in nančni upniki le ob usklajenem pristopu vseh deležnikov dosežejo boljši končni rezultat tako za upnike kot za družbo, kot bi bila uvedba insolventnih postopkov. Najpomembnejši predpogoj za nančno prestrukturiranje je, da se proces nančne in poslovne sanacije prične izvajati čim prej in brez odlašanja. Praksa kaže, da je prepozno soočenje z realnim stanjem še vedno eden ključnih izzivov. Nujno je, da nančnemu prestrukturiranju sledi še poslovno, s čimer se zagotovi dolgoročno uspešnost in učinkovitost dolžnika.

Ključno aktivno sodelovanje vseh

Po prestrukturiranju je treba čim prej ponovno pričeti redno plačevanje svojih obveznosti, vendar v skladu z dolžnikovo plačilno sposobnostjo. V okviru dogovarjanja o morebitnem prostovoljnem natančnem prestrukturiranju mora dolžnik zagotoviti polno sodelovanje, med drugim ažurne, popolne in zanesljive informacije. Prav tako je ključno aktivno sodelovanje vseh udeležencev ter sprejetje in spoštovanje terminskega načrta. Vse to je osnova za odobritev sporazuma o mirovanju (SSA), ki navadno traja 90 dni. Absolutno ima vsak deležnik možnost svobodne izbire, vendar je ključno, da si vsi deležniki zagotovijo dovolj časa za sprejem argumentiranih odločitev o nadaljevanju družbe ali o uvedbi pravnih postopkov

Grafika prikazuje ključne faze samega procesa in primer časovnice za bolj kompleksne primere.

Upniki se pod pogojem sodelovanja dolžnika ter ob izpolnitvi drugih pogojev lahko dogovorijo, da v času mirovanja ne bodo:

V večjih primerih prestrukturiranja, z večjim številom upnikov, je treba v najkrajšem možnem času imenovati upniški odbor in vodilno institucijo, praviloma je to upnik z največjo izpostavo, ki aktivno in odgovorno vodita vse faze prestrukturiranja in tudi kasneje izvajata ustrezen nadzor same implementacije.

Popolne informacije, transparenten proces in izkušeni strokovnjaki

Vse odločitve, predvsem odločitev o realni možnosti vzdržno pozitivnega poslovanja po poslovnem in nančnem prestrukturiranju, morajo biti sprejete na podlagi popolnih in zanesljivih informacij, ki so bile tudi neodvisno preverjene. Predvsem pa se zagotovita potrebni transparentnost in kredibilnost procesa. Običajno je treba imenovati v tovrstnih procesih ustrezne revizorje, odvetnike in druge svetovalce, ki morajo imeti vsa potrebna znanja in izkušnje. Dolžnik mora v procesu nančnega prestrukturiranja oblikovati takšen načrt, ki bo realen in v skladu s plačilno sposobnostjo dolžnika, upnikom pa zagotavlja razumen odnos med tveganjem in verjetnostjo vračila dolga. Če se izkaže potreba po garancijah ali novem nanciranju, katerega namen je omogočiti dolžniku nemoteno poslovanje v obdobju mirovanja, mora imeti tako nanciranje prednost t. i. Super Senior Status pred drugimi terjatvami na podlagi ustrezne oblike zavarovanja, po možnosti v prvem vrstnem redu. Morebitna bremena iz prestrukturiranja je treba razdeliti pravično ob upoštevanju prioritet, ki jih smiselno določa načelo absolutne prednosti, hkrati pa sodijo med osnovne principe dobre prakse v mednarodnem okolju. To pomeni, da so najprej poplačani nančni upniki in dobavitelji, potem nezavarovani upniki, na koncu pa pridejo na vrsto še lastniki.

Zasledovanje skupnega cilja

Upniki morajo obdržati pravico do neodvisne lastne poslovne presoje in ciljev, vendar med obdobjem moratorija nihče od upnikov ne sme na skrivaj ali kakor koli drugače poskušati izboljšati svojega zavarovanja ali položaja za plačilo v procesu prestrukturiranja. Vsi upniki morajo upoštevati skupni cilj, to je podpora prestrukturiranju zadolženega dolžnika. Vsakršna ravnanja posameznih upnikov na škodo drugih upnikov se obravnava kot oškodovanje upnikov. Poleg zgoraj opisanih ključnih poudarkov Slovenskih načel nančnega prestrukturiranja dolgov v slovenskem gospodarstvu, so na Združenju bank Slovenje oblikovali in sprejeli še potrebne izvedbene dokumente, ki bi bili podlaga, da so zgoraj navedeni postopki čim bolj usklajeni in da se maksimalno skrajša potreben čas za izpeljavo samega prestrukturiranja. Ti ključni izvedbeni dokumenti so procesno pismo, terminski načrt, dogovor o moratoriju »SSA« in Sporazum o imenovanju koordinatorja.

Andrej Lasič je direktor Področja za poslovanje s ključnimi komitenti v Novi ljubljanski banki.

Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 29, septembra 2014