Razmišljajte iz prihodnosti, ne v prihodnost

Pogovor z Gerdom Leonhardom, svetovno priznanim futuristom, osrednjim govorcem letošnjega Managerskega kongresa.

Futurist Gerd Leonhard se interpretacije prihodnosti loti tako, da gleda iz nje in ne vanjo. Želi si, da v prihodnje tehnologija še naprej ostaja suženj ljudem, ne pa obratno. Zato, poudarja, se moramo na prihodnost pripraviti. In jo skušati razumeti, saj je njeno nerazumevanje lahko nevarno. Ne potrebujemo še več inovativnih idej, to so zanj samo izboljšave, ki jih že opravljamo dnevno. Izpeljati moramo preobrazbe.

Zakaj se o prihodnosti pogovarjamo z besedama povezovanje in sodelovanje?

Tehnologija nas sili v sodelovanje. Stroji postajajo pametnejši, zato lahko opravijo del naših opravil. Edina stvar, ki je ne zmorejo, je razumevanje, kako ljudje delujemo. Niso ljudje, zato ‘zamujajo’ velik del našega sodelovanja. Slednje je vstopnica za prihodnost, kjer pomembno vlogo igra preobrazba. Ne inovativne ideje, kjer gre samo za izboljšanje stvari, preobrazba pomeni postati nekaj povsem drugega. Nemške avtomobilske družbe so v fazi preobrazbe v ponudnike mobilnih storitev. To je povsem drug način gledanja na dejavnost. Manj se bodo fokusirali na prodajo avtomobilov na enoto in več na prodajo naročnin za storitve. Za takšne preobrazbe je potrebno sodelovanje, saj si le tako lahko dovolj hiter. Gre za eksponentno sodelovanje. Okolje nam ne omogoča sodelovanja, raje tekmujemo. V to nas okolje sili. Razlika je zelo velika.

Stroje bomo uporabljali, da bomo postali boljši, hitrejši in učinkovitejši. Da postanemo bolj človeški, pa moramo uporabiti eden drugega. Foto: arhiv Gerd Leonhard

Kakšni bodo odnosi med ljudmi in stroji?

Vsakega opravila, ki je rutinsko in avtomatsko, se bodo stroji sčasoma naučili opravljati in ga prevzeli. Nam bodo omogočili, da se premaknemo višje po piramidi, do pametnejših služb, ki jih lahko opravljamo izključno ljudje. Veliko je opravil, ki so zelo kompleksna in ne morejo postati algoritmi. Robot bi lahko razumel naša čustva. Po glasu in očeh bi prepoznal, da smo jezni. To bi lahko tudi simuliral. Ne more pa biti jezen. 95 % naših življenj niso algoritmi in tehnologije. Stroje bomo uporabljali, da bomo postali boljši, hitrejši in učinkovitejši. Da postanemo bolj človeški, pa moramo uporabiti eden drugega. Naša prihodnost v poslu je, da se osredotočimo na stvari, ki jih roboti ne morejo opravljati.

Pravite, da je bil ‘business as usual’ včasih dovolj. Zakaj danes ta ne zadostuje?

Imamo veliko več izbire. Tehnologija omogoča potrošniku, da izve vse, kar želi. Če hočeš doseči ljudi, greš na družbena omrežja. Včasih so bili tiskani mediji, radio in televizija edina pot do potencialnega kupca. Če danes tvoj posel obstaja samo zato, ker ni na meniju ničesar boljšega, bodo ljudje odšli, ko to ‘boljše’ pride. Tako danes ne uporabljamo več potovalnih agentov, saj rezervacijo opravimo preko aplikacije. Ne moreš se več zanašati na to, da si dovolj dober, nenehno moraš biti v iskanju še boljšega. In predvsem moraš biti drugačen – to je najtežje. Veliko tradicionalnih podjetij ne razume, zakaj so ljudje prenehali uporabljati njihove storitve.

Ali v današnjem poslovnem svetu manjka zdravega razuma?

Ne manjka zdravega razuma, ampak ‘razuma prihodnosti’ (ang. future sens). Prihodnosti ne razumeš, če jo živiš z danes na naslednji teden in na naslednje leto. Ampak tako, da pogledaš za pet let naprej in se vrneš v sedanjost. Čez pet let bodo imeli telefoni milijonkrat večjo računalniško moč kot danes. Kaj lahko narediš s tem? Da lahko začneš pripravljati nove ideje, moraš razmišljati iz prihodnosti, ne v prihodnost. Če ne deluješ tako, postopoma postaneš neuporaben.

Velikokrat govorimo o prihodnosti, ki pa se odvija že danes. Tega včasih še ne dojemamo …

Prihodnost je že tu, samo opazili je še nismo, ker smo tako zaposleni s sedanjostjo. To postaja velik problem. Zelo težko je, če za svoj posel porabiš 10 do 12 ur dnevno, zraven pa moraš razmišljati še o prihodnjem, ki bo popolnoma drugačen.

Moj največji strah ni, da nas bodo tehnologija in stroji uničili. Strah me je, da postanemo kot oni.

V prihodnost vstopamo po eksponentni krivulji, mnogo hitreje kot doslej. Zelo nevarno jo je ne razumeti. Če danes prodajaš avtomobilske sklopke, ki zaradi porasta električnih avtomobilov kmalu ne bodo več v uporabi, boš čez pet let mrtev. Podobno banke. Denar postaja digitalni, transakcije pa zelo poceni. Če ne najdejo novega poslovnega modela, bodo ostale brez posla.

Kakšna je prihodnost dela?

Danes zaradi tehnologije delamo več, ker ni še dovolj dobra. Veliko tehnologije je zelo neumne, ne more nam resnično pomagati. Če hočeš rezervirati letalsko karto, moraš še vedno opraviti največ dela sam. V prihodnosti boš enostavno javil svoji napravi in rezerviral let v Miami. Premaknili se bomo po ‘prehranjevalni verigi’ in vsa primitivna ter enostavna dela prepustili strojem. V naslednjih desetih letih ali več bomo delali samo pol delovnega časa. Sčasoma morda sploh ne bomo več delali, ker bodo vse opravili stroji, mi pa se bomo posvetili tistemu, kar bomo res želeli. Delo bo postalo drugačno. Nisem tako zaskrbljen zaradi nezaposlenosti. Moramo pa naše delo spremeniti v bolj človeško. Moramo izumljati, se preobraziti, razpravljati idr. Stroji tega ne počnejo, ker ne razumejo, kako.

Ali znanstvena fantastika postaja znanstveno dejstvo?

Veliko časa smo govorili o nori tehnologiji, o sprotnem prevajanju jezikov, robotih, ki lahko hodijo in s katerimi lahko govorimo, elektronskih skladiščih brez ljudi in avtonomnih avtomobilih. To je bila še pred petimi leti znanstvena fantastika. Danes je realnost. Tehnologija napreduje tako hitro, da bomo v desetih letih imeli takšno, ki si jo je zdaj popolnoma nemogoče predstavljati, kot na primer naše možgane, povezane z internetom.

Potrebovali bomo drugačno izobrazbo, ki bo ljudi urila v kreativnosti. Foto: arhiv Gerd Leonhard

Katere bodo po vašem mnenju ključne spremembe?

Potrebovali bomo drugačno izobrazbo, ki bo ljudi urila v kreativnosti. Danes zmotno naše otroke še vedno učimo, da bodo kot stroji. Tako bodo v 10 letih stroji pametnejši od nas. Če se naučiš biti dober ‘stroj’, ne boš imel dela, ker bo to delal pravi stroj. Izobrazba mora biti usmerjena bolj proti človeškim sposobnostim, spodbujati domišljijo in podjetnost.

Edina stvar, ki je ne zmorejo, je razumevanje, kako ljudje delujemo. Niso ljudje, zato ‘zamujajo’ velik del našega sodelovanja.

Tudi v ekonomiji bodo spremembe. Svet preprostega kapitalizma, dobička in rasti se bo zlomil, ker bo tehnologija vse naredila zelo poceni in hitreje. Premikamo se v post-kapitalizem, ki je bolj vključujoč. Ne gre za socializem, ampak za bolj raznovrstno ekonomijo, ki ne stremi samo k rasti. Slednje je recept za katastrofo. Potrebno bo vzpostaviti ravnovesje med tehnologijo in človeštvom. Nočemo, da tehnologija postane gospodar, želimo, da ostane naš suženj.

Kdo bodo mnenjski voditelji prihodnosti?

V Evropi imamo dobro priložnost, da se pozicioniramo. Imamo odlično kolektivno kulturno osnovo, primernejšo kot ZDA z ekstremnim kapitalizmom ali Kitajska, ki je državno vodena. Imamo dobre raziskovalce, dobro tehnologijo – lahko ustvarjamo svojo – in imamo svoja mnenja. Edina težava je, da premalo sodelujemo. Bodo pa morale vlade, politiki in javne osebe postati boljši voditelji. Ne moremo pričakovati, da se bo industrija samoregulirala. Facebook, Google, Alibaba – vse to so družbe, ki zaradi svoje velike moči nočejo samoregulacije. Če ne bi regulirali naftnih družb, bi bili do danes najbrž že mrtvi. Vzpostaviti pa bomo morali ravnovesje in uravnotežiti moči.

Ali bo potrebna, če je sploh mogoča, regulacija interneta, ki se danes zdi neskončen?

Edino pomembno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je, ali je tehnologija dobra za človeštvo ali ne.

Kaj se v prihodnosti ne bo spremenilo?

Spreminja se dojemanje, kaj pomeni biti človek, ampak v vsaj naslednjih 100 letih se ljudje ne bomo spremenili v tem, kar smo in kar potrebujemo. Razen, če dovolimo tehnologiji, da spremeni nas.

Kakšne so vaše največje skrbi?

Moj največji strah ni, da nas bodo tehnologija in stroji uničili. Strah me je, da postanemo kot oni. Postati ‘stroj’ je tako enostavno in poceni, navdaja te z občutkom moči, zato menimo, da nam bo boljše, če živimo v virtualni resničnosti ali če naše možgane povežemo na internet. Veliko ljudi hoče to postati. Sam si želim, da bi s pomočjo strojev ugotovili, kako človeški smo lahko. Nismo binarni, nismo enke in nule.  Čeprav bi nekateri rekli, da smo tehnologija. Če smo res, gre za zelo zapleteno tehnologijo in bo trajalo vsaj 100 let, da ugotovimo, kdo ali ‘kaj’ smo.

Matjaž Kljajić je novinar v podjetju Mediade. Intervju je bil bojavljen v MQ reviji št. 38, julija 2017

Preberite tudi