Prihodnost ni negotova, spremembe so jasne

Več kot polovica prihodkov do leta 2020 bo izhajala iz digitalnih kanalov, izdelkov, storitev in obratov, ugotavlja raziskava Digitalni indeks slovenskega gospodarstva. Če želite ostati konkurenčni in uspešni, se morate spremembam prilagoditi. Drugega izhoda ni.

A. T. Kearney je v sodelovanju z Združenjem Manager poleti 2016 izvedel raziskavo Digitalni indeks slovenskega gospodarstva v več kot 200 različnih slovenskih podjetjih. Vodilne smo povprašali, kako se njihovo podjetje spopada z digitalizacijo in kakšen vpliv ima ta na poslovanje. Ugotovili smo, da ima več kot 85 % podjetij digitalno preobrazbo na svojem dnevnem redu, približno četrtina podjetij pa ima svojo digitalno strategijo zapisano bodisi v samostojnem dokumentu ali kot del celostne strategije. V skoraj polovici podjetij, ki so sodelovala, je digitalizacija trenutno del odgovornosti enega od članov uprave. Pričakovati je, da se bo v naslednjih treh letih občutno povečalo tudi število članov uprave slovenskih podjetij, ki bodo odgovorni pretežno samo za digitalno strategijo (npr. Chief Digital Officer).

Digitalizacija je v prvi vrsti priložnost, ne grožnja

Zavedanje o digitalizaciji je med slovenskimi podjetji nedvomno prisotno, a jo ta še vedno doživljajo kot grožnjo. Morda zato, ker digitalna preobrazba prinaša večjo transparentnost poslovanja ter vpliva na stroške in nižanje cen, lahko pa tudi zaradi strahu pred neznanim. Kar 60 % vodilnih v slovenskih podjetjih namreč pričakuje, da bodo njihovi skupni prihodki padli za 5 do 15 %.

Dobra novica: 85 % vodilnih v slovenskih podjetjih ima digitalizacijo na dnevnem redu.

Niso pa vsi črnogledi. Digitalizacija hkrati obeta tudi pozitiven izplen: skoraj četrtina podjetij pričakuje do 3-odstotno letno rast prihodkov iz naslova digitalnih izdelkov in storitev. Kar pa je še vedno pod rastjo v razvitih trgih in je tudi premalo ambiciozno glede na potencial priložnosti slovenskih podjetij, kot so širitev portfelja izdelkov in storitev, novi trgi, povezovanja ipd. Takojšnje in velike priložnosti se skrivajo v notranjih procesih in sodelovanju s partnerji, kjer je potrebno digitalno preobrazbo izkoristiti za izgradnjo notranjih kompetenc, znanja in dvig ravni agilnosti za preboj na prihodkovni strani.

Smo preveč črnogledi? 60 % slovenskih managerjev pričakuje, da bodo v bodoče prihodki v njihovem podjetju padli najmanj za 5 %.

Digitalizacija že trka na vrata in stopnja pripravljenosti nanjo lahko naredi veliko razliko pri tem, ali bo podjetje postalo žrtev digitalizacije ali pa ujelo njen veter v jadra. Na katerem koncu kontinuuma se bo podjetje znašlo, je odvisno od digitalne strategije, hitrosti in sposobnosti prilagoditve. Dober primer na globalni ravni je Bosch. Ta svetovni proizvajalec avtomobilskih delov in elektronike prodira na trg avtonomnih vozil, pri čemer vlaga v radarje, senzorje, zavorne sisteme, obenem pa krepi prisotnost na trgu interneta stvari ter ustvarja internetno povezavo med potrošniškimi dobrinami in belo tehniko. Resda gre za mednarodno uveljavljeno podjetje, pa vendar ima odlično strategijo, s katero dobro prepoznava prihajajoče trende, razume potrebe kupcev in vidi potencial za rast. Priložnosti za uspeh imajo vsi, samo prepoznati je potrebno tiste, ki bodo podjetje razlikovale od tekmecev.

Dobra petina vodij, ki so odgovorili na vprašanje, pravi, da v digitalnih pobudah sodeluje od 0 do 10 %njihovih zaposlenih.

Izkoristite sodelovanje kot vzvod digitalizacije

Podjetja naj v digitalizaciji vidijo izziv, ki s seboj prinaša številne nove poslovne priložnosti, nove oblike inoviranja in medsebojnega sodelovanja. Medtem ko se v tujini partnersko povezuje približno 70 % podjetij, v Sloveniji ta delež znaša okoli 30 %. Prav sodelovanje predstavlja enega najmočnejših orodij, kako se digitalizacije lotiti na najboljši možen način. Podjetju ni treba vedeti vsega – lahko se preprosto poveže z nekom, ki to znanje ima. Zahvaljujoč digitalizaciji je to sila preprosto. Morda ni nenavadno, da so med najbolj pripravljenimi podjetji v Sloveniji tista, ki prihajajo iz sektorja informacijskih tehnologij ter telekomunikacij in medijev. Pri mladih podjetjih, kot so denimo start-upi, je potrebno prepoznati, kako lahko inovativnost, majhnost in zagnanost pomagajo večjemu podjetju. Hkrati je potrebno razmisliti, kako lahko to isto večje podjetje pomaga njim. Tako se ustvari obojestransko zmagovalno okolje.

Če se v tujini partnersko povezuje že okoli 70 % podjetji, se jih v Sloveniji manj kot tretjina.

Inovativnost, preobrazba in digitalizacija prihajajo z roko v roki. Digitalizacija povzroča hitre spremembe na trgih in omogoča, da ne-tradicionalni igralci na trgu zelo hitro preskočijo tradicionalne. Podjetje mora zato ukrepati hitro. Pri 30 % podjetij, vključenih v raziskavo, se več kot desetina proračuna namenja digitalnim pobudam, vendar dejanski učinki še vedno niso vidni. Področja, kot so napredna analitika, internet stvari, umetna inteligenca ter robotika, imajo v slovenskih podjetjih lahko velik transformacijski potencial. Avtomatizacija proizvodnje z roboti ali pa transport proizvodov brez voznika, ki temelji na internetu stvari ter umetni inteligenci, je le nekaj načinov, kako izboljšati svojo vrednostno verigo.

Vaše digitalno potovanje se začne danes, z mislijo na talente

Da pa lahko podjetja primerno konkurirajo, je potrebno vlagati tudi v rekrutiranje ter razvoj talentov. V slovenskih podjetjih je vključevanje zaposlenih v digitalne pobude še vedno na nizki ravni. Polovica podjetij se ne zaveda, koliko njihovih zaposlenih je vpletenih v digitalne pobude, saj so te neurejene, nepovezane, brez vodstva in nimajo jasnega cilja. Prav tako so za skoraj polovico domačih podjetij digitalna znanja in veščine zelo pomembno merilo pri odločanju o zaposlovanju ali napredovanju obstoječih zaposlenih. Na primer, ena od novih značilnosti, ki jih podjetja iščejo pri novih kadrih, je t. i. likeability oz. všečnost, ki je pomemben faktor za hitro vključevanje posameznikov v različne ekipe, nove kulture, načine dela, hitro menjavo okolja ipd.

Digitalno potovanje podjetja se mora začeti tukaj in zdaj z razumevanjem, da je ukrepanje nujno, saj se zahteve strank hitro spreminjajo. Kje začeti? Najprej naj se podjetja vprašajo, kje se vidijo v prihodnosti in kakšne poslovne modele lahko pri tem uporabijo za uresničitev te vizije. Dobra petina vodij, ki so odgovorili na vprašanje, pravi, da v digitalnih pobudah sodeluje od 0 do 10 % njihovih zaposlenih. Drug nujen korak je definiranje vrednosti, ki jo digitalizacija prinaša za podjetje in za njihove kupce, partnerje, ter to tudi kvantificirati v poslovnih ciljih. Poglejmo v prihodnost ter predvidimo, kakšen vpliv bodo imeli prihajajoči tehnološki trendi na našo in na sorodne industrije, iz katerih po navadi prihaja velik del inovacij. Tretjič, opredelimo pot naprej; torej kako spremeniti dejavnosti, kako vključiti partnerje ter kako in na kakšen način razviti nove izdelke in storitve. Gre za opredelitev tistih digitalnih zmogljivosti, ki so ključne za konkurenčnost podjetja. Zadnji korak pa je spremljanje napredka, stalno prilagajanje spremembam ter uživanje v koristih.

Digitalizacija je predvsem preobrazba podjetij, kulture in okolja, v katerem delujejo. Ne podcenjujte sprememb, ki prihajajo. Prihodnost ni negotova – je zelo jasna v tem, kakšne spremembe prinaša.

Bolj digitalizirana podjetja so uspešnejša

Bisnode je septembra izvedel analizo na podlagi rezultatov raziskave družbe A. T. Kearney, v kateri smo raziskovali, koliko se vlaganja podjetij v svoj tehnološki razvoj odražajo v uspešnosti poslovanja teh podjetij. Analiza pokaže, da imajo podjetja, ki so po tehnološki razvitosti vodilna, učinkovitejše poslovanje in dosegajo višjo dobičkonosnost ob nižjem tveganju poslovanja kot to velja za tehnološko srednje ali manj razvite družbe. Tehnološko napredne družbe so v vseh analiziranih pogledih ocenjene bolje ali vsaj enako kot tehnološko manj napredne družbe.

Metodologija: primerjava digitalno razvitih glede na manj digitalno razvite

Analizirane družbe smo po razvitosti tehnologije razvrstili v tri skupine: vodilne tehnološke družbe; srednje razvite tehnološke družbe; manj razvite tehnološke družbe.

Ugotovitev: Učinkovitost poslovanja, merjena skozi obrat sredstev, je pri tehnološko naprednejših družba dobra, medtem ko pri tehnološko manj razvitih podjetjih kar precej zaostaja.

Ugotovitev: Tveganje poslovanja, ki se med drugim kaže skozi strukturo virov financiranja (delež lastniškega kapitala v sredstvih), je pri tehnološko vodilnih družbah zmerno, medtem ko je pri tehnološko slabše razvitih podjetjih bistveno povečano.

Ugotovitev: Dobičkonosnost poslovanja v obliki donosnosti kapitala (ROE) je bistveno višja pri tehnološko bolj razvitih družbah kot pri tehnološko srednje ali manj razvitih.

Ugotovitev: Splošna finančna ocena tehnološko vodilnih in srednje razvitih gospodarskih družb je ‘odlično’ in je boljša od tehnološko manj razvitih podjetij, katerim pripada ocena ‘dobro’.

Ugotovitev: Vrednost indeksa BSX, ki kaže na zmožnosti izkoriščanja rasti v primerjavi s primerljivimi podjetji, je pri tehnološko vodilnih podjetjih bistveno višja kot pri tehnološko srednje in manj razvitih družbah.

Marko Derča je podpredsednik v družbi A. T. Kearney. Mag. Goran Dolenc je zunanji analitik družbe Bisnode. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 36, novembra 2016

Preberite tudi