Prihodnost konkurenčnosti je v majhnih državah

Avtorica: Petra Juvančič je izvršna direktorica Združenja Manager.

Na konkurenčnost ne smemo gledati, kot da gre pri tem za izključno ekonomski koncept, saj veliko vlogo na tem področju igrajo tudi geopolitika, trajnost, tehnologija, digitalizacija, sodobni trendi in dolgoročne reforme, meni Arturo Bris, direktor Svetovnega centra za konkurenčnost IMD in večkrat nagrajeni profesor financ, uvrščen med sto najbolj branih finančnih akademikov na svetu. Letos je bil naš osrednji gost na Managerskem kongresu, na katerem je izpostavil, da sta za napredek pomembna predvsem dva faktorja: jasen fokus in državna strategija.

Slovenija se zadnja leta na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD giblje okoli 40. mesta med 64 državami. Letos je svojo uvrstitev poslabšala na 42. mesto in v vseh štirih ocenjevanih sklopih: na področju gospodarske uspešnosti, vladne učinkovitosti, poslovne učinkovitosti in infrastrukture. Na vrhu lestvice vodilen položaj ohranja Danska, sledijo pa ji Irska, Švica, Singapur in Nizozemska. Bolje kot Slovenija sta se odrezali na primer tudi Češka (letos odlično 18. mesto) in Estonija (26. mesto).

Delitev na protekcionistična in odprta trgovinska gospodarstva

»Lestvica konkurenčnosti je dragoceno orodje za ocenjevanje uspešnosti poslovnih okolij in javnih politik ter služi kot podpora odločitvam na področju mednarodnih vlaganj, hkrati pa pomaga tako oblikovalcem politik kot gospodarstvu, da lahko pripomorejo k izboljšanju blaginje v posamezni državi,« meni Bris in dodaja, da še posebej po pandemiji opažajo, da vedno več držav zasleduje zgolj lastne interese. »Tokratne zmagovalce in poražence moramo opazovati v kontekstu prekrivajočih se kriz, svet pa je vse bolj razdeljen med protekcionistična na eni in odprta trgovinska gospodarstva na drugi strani.«

Zavezanost trajnosti, digitalna preobrazba in osredotočenost na privabljanje in zadrževanje talentov so danes ključni za kratkoročno ustvarjanje blaginje, delovnih mest in kakovosti življenja.

Arturo Bris

Glede najbolj konkurenčnih in najbolje uvrščenih držav Bris pravi, da gre za odprte države, ki imajo dobre politične institucije in majhna gospodarstva, kjer je iskanje političnega konsenza enostavno. »In ne nazadnje, s svojimi politikami so izjemno privlačne za tuje talente in hkrati ohranjajo lasten bazen talentov,« ocenjuje. Medtem ko za Češko in Estonijo ocenjuje, da sta za obe značilni specializacija in jasen fokus: »Estonija kot digitalna država in Češka kot privlačna točka globalnih storitev in proizvodnje. Prav tako sta obe državi na pravem mestu z dostopom do vseevropskega trga.«

Zmagovalci – poraženci in poraženci – zmagovalci

Med 21 državami, ki so letos največ izgubile, vključno s Slovenijo, je kar 17 držav evropskih. Gre za pomemben globalni premik. Bris opozarja, da glede na trende opazujemo dve skupini držav:

  1. Nekdanji zmagovalci, ki izgubljajo. Med njimi našteje Veliko Britanijo, Nemčijo, Japonsko,  Kitajsko in celo Švico, za katere ocenjuje, da je njihov model konkurenčnosti ogrožen.
  2. Na drugi strani so države, ki so med poraženci, a pridobivajo, kot na primer Mehika, Indonezija, Turčija, Indija in Nigerija. Opisuje jih kot države, ki so sicer na repu lestvice, a imajo velik potencial, obenem pa tudi izzive.

Kako z 42. med top 20?

V drugo skupino držav z velikim potencialom uvršča Slovenijo, za katero meni, da je na pravem mestu ob pravem času, saj je današnji svet konkurenčnosti svet majhnih držav, v katerem najbolj prosperirajo prav majhne ekonomije. Potrebuje pa strukturne reforme na področju zdravstva, pokojninskega sistema in dolgotrajne oskrbe. Nujna je tudi reforma trga dela in visokih obremenitev dela – še posebej v kontekstu pomanjkanja kadrov in pridobivanja talentov. Opozarja tudi na večjo učinkovitost na področju javnih storitev, še posebej hitrejših administrativnih postopkov in debirokratizacije, ter na nujnost zelene in digitalne transformacije z nadgradnjo digitalnih veščin in prekvalifikacijo zaposlenih.

Bris v skupino držav z velikim potencialom uvršča Slovenijo, za katero meni, da je na pravem mestu ob pravem času, saj je današnji svet konkurenčnosti svet majhnih držav, v katerem najbolj prosperirajo prav majhne ekonomije.

»Najbolj očiten minus Slovenije je tudi to, da je skupaj s Francijo in Hrvaško med državami z najnižjim zaupanjem gospodarstva v vlado,« dodaja Bris, zato poudarja tudi pomen optimizma pri ocenjevanju, ki lahko prinese boljšo uvrstitev. Indeks globalne konkurenčnosti IMD namreč temelji na 335 kazalnikih – dve tretjini predstavljajo statistični kazalniki, tretjino pa anketiranje, pri katerem sodeluje okoli 100 menedžerjev malih, srednje velikih in velikih podjetij. »Slovenija se lahko uvrsti tudi med top 20–30 držav, odgovornost za to pa je tudi na poslovnih voditeljih, ki k temu lahko prispevajo,« dodaja Bris.

Dotaknil se je tudi pomena trajnosti, kjer vidi nevarnost, da se nekatere države še vedno raje odločajo prioritetno za rast kot za zeleno ekonomijo in je odločen: »Tu ni dileme. Ker je konkurenčnost opredeljena kot sposobnost držav, da ohranijo blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij, je enakovredna trajnosti. Naše lestvice dejansko vključujejo gospodarske dejavnike, kot je na primer produktivnost, vendar pa tudi socialne in trajnostne cilje.«

Preberite tudi