Pri uresničevanju ciljev se učimo od otrok

V poklicnem in zasebnem življenju smo se zagotovo že vsi večkrat vprašali, kaj je skrivnost uspešnih ljudi. Večina ljudi bi najbrž izpostavila trdo delo in vztrajnost. A raziskave kažejo, da sta ti dve odliki le simptoma globlje skrivnosti, ki jo presenetljivo obvladajo zlasti otroci.

Ta je med drugim odgovorna, da malčki v reševanju zanimivega arhitekturnega izziva zelo pogosto premagajo skupine arhitektov ali diplomantov poslovnih šol. Gre za Marshmallow izziv, kjer morajo skupine v 18 minutah zgraditi prostostoječo strukturo iz 20 kosov špagetov, malo manj kot enega metra lepilnega traku in sladkorne penice. Zakaj se otroci pogosto odrežejo bolje? Ker več časa namenijo eksperimentiranju ter se ne bojijo napak in spodletelih poskusov, medtem ko odrasli posvetijo več časa predvsem naporu, da nalogo zastavijo pravilno in brez napak.

Če odrasli sprejmejo nenehno učenje in rast, ki dopušča tudi možnost neuspeha, je rezultat drugačen. Raziskovalci iz različnih znanstvenih disciplin so skozi leta ugotovili, da tovrstne posameznike odlikuje t. i. miselnost rasti (ang. growth mindset) za razliko od tistih s t. i. fiksno miselnostjo (ang. fixed mindset).

Barbara Domicelj je generalna direktorica podjetja Microsoft Slovenija.

Ljudje s fiksno miselnostjo se posvečajo predvsem temu, da v vsaki situaciji dokažejo svoje znanje in sposobnosti; da so ‘najpametnejša oseba v sobi’. Ko se soočijo s spremembo, pričakujejo, da se bodo odrezali odlično ne glede na to, kako kompleksna in nepoznana je. Vselej točno vedo, kaj počnejo – tako vsaj mislijo ali želijo prikazati drugim. Fiksna miselnost neuspeha ne dovoli. Cena takšnega delovanja je visoka, saj vodi do stresnih situacij, nizke samopodobe, izčrpanosti in obupanosti, kar negativno vpliva na duševno in fizično zdravje.

Na drugi strani se posamezniki z miselnostjo rasti namesto dokazovanju posvečajo razvoju svojih sposobnosti. Na luknje v svojem znanju in napake bolj pogosto gledajo kot na priložnost za učenje. Bolj odprti so za eksperimentiranje in nove pristope k reševanju problemov. Pogosteje vprašajo druge za nasvet, saj jih je manj strah, da bodo zato videti nesposobni ali neizkušeni. Manj so zaskrbljeni zaradi svojih trenutnih pomanjkljivosti, saj na razvoj gledajo bolj dolgoročno – kot na serijo nenehnih postopnih izboljšav.

Miselnost rasti skozi čas vodi k večji vztrajnosti in odločnosti ter večji trdoživosti pri soočanju s spremembami. Znižuje tudi stres, depresivnost in tesnobnost ter tako odločilno prispeva k večjemu zadovoljstvu z delom. Povedano drugače: če se bolj posvečamo izboljševanju namesto dokazovanju, učenju namesto vsevednosti, razvoju namesto razkazovanju, postane življenje lažje in uspešnejše tudi na daljši rok.

Če se bolj posvečamo izboljševanju namesto dokazovanju, postane življenje lažje in uspešnejše tudi na daljši rok.

Povedano velja tudi za podjetja. Zgodovina je polna podjetij, ki so postala ujetniki samozadovoljnosti. Veliko jih je propadlo, čeprav so bila na svojem vrhuncu videti nepremagljiva. Preprosto so dosegla raven, ki je niso znala več preseči, medtem pa so se pojavili bolj zagnani in neustrašni tekmeci, ki so si drznili tvegati in osvojiti nova znanja. Organizacije, ki so uspešne zlasti na daljše obdobje, so tiste, ki so prepoznale, da svet ni statičen, da se nenehno spreminja in da je treba biti za uspeh prilagodljiv, pogumen in vselej pripravljen na spremembe. Ali kot je nekoč zapisal Peter Drucker: »Kadarkoli vidite uspešno podjetje, je nekdo nekoč sprejel pogumno odločitev.«

Ravno pogum mnogokrat pogrešam, ko opazujem procese sodelovanja in odločanja v Sloveniji. Dejstvo je, da imamo precejšnje probleme z zadovoljstvom zaposlenih, z obvladovanjem stresa in izgorevanjem na delovnem mestu. Prepričana sem, da je to mogoče pripisati tudi prevladi fiksne miselnosti, kjer se ljudje neradi izpostavijo in težko sprejmejo odločitev, ki ni povsem preizkušena in brez tveganja. V svetu hitrih sprememb in globalne konkurence bomo tako težko uspešni, zato je nov način razmišljanja, ki bo bolj optimističen in drzen, nujen.

Prispevek je bil objavljen v MQ reviji št. 42, decembra 2018

Barbara Domicelj, generalna direktorica Microsoft Slovenija

Preberite tudi