Premik od produktivnosti k blaginji za vse

Na kongresu Združenja manager (ZM) leta 2020 je Observatorij ZM predstavil Akcijski načrt za višjo rast produktivnosti v Sloveniji (ANP), ki ga je pri ZM naročilo Ministrstvo za gospodarstvo (MGRT). Vsebinsko smo ga predstavili v MQ reviji novembra 2020. Izjemen odziv na ANP je povzročil razmislek o še širšem konceptu akcijskega načrta, kar bi omogočilo njegovo uporabo kot vodilo tako za odločevalce na ravni države kot podjetij. MGRT je takšno usmeritev podprl z naročilom nadgradnje prvotnega načrta. Nastal je Akcijski načrt za večanje blaginje.

Facebook
Twitter
WhatsApp
Pinterest
LinkedIn

ANP je izhajal iz dejstva, da se Slovenija sooča z demografskim izzivom starajoče se populacije, ki poleg pokojninskih pove­čuje tudi javne izdatke zdravstvene in dolgotrajne oskrbe z eno od najvišjih stopenj rasti v EU, ki nikakor ni vzdržna. Mramor in Sambt sta v seriji člankov v Pogledih ZM 2019 in 2020 in časopisu Delo zavrnila možnost reševanja tega problema prvenstveno z nižanjem pokojninskih in zdravstvenih pravic. To sta utemeljila z upokojenci kot dominantnim delom volilnega telesa, ki bi tem ukrepu zagotovo nasprotoval in povzročil družbeno in politično krizo, kar bi še bolj poglobilo problem. Predlagala sta ukrepanje v smeri povečevanja delovno aktivnega prebivalstva in produktivnosti. Ker bi daleč največji učinek dalo močno povečanje produktivnosti, se je na produktivnost osredotočila tudi delovna skupina v okviru Observatorija ZM, ki so jo sestavljali profesorji Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Dušan Mramor (koordinator), Polona Domadenik Muren, Aljoša Valentinčič, Matjaž Koman, Janez Prašnikar in Jože Sambt ter urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin. Pri projektu ANP je sodelovalo še 40 strokovnjakov z različnih področij delovanja, na katera so posegali predlagani ukrepi.

ANP je z empirično in institucionalno analizo izluščil razlike med Slovenijo in Avstrijo (pogosto tudi Nemčijo) v družbeni ureditvi in njenem delovanju na vseh področjih, ki so v literaturi identificirana kot bistvena za višjo rast produktivnosti. ANP se je osredotočil samo na 18 področij, kjer Slovenija izrazito zaostaja za Avstrijo in Nemčijo. Ta področja so bila razvrščena na eni strani na raven države in raven podjetij, na drugi strani pa na kapitalsko opremljenost (javna in zasebna infrastruktura) in »mehke« dejavnike produktivnosti (znanje, organizacija).

Za vsako področje je ANP opredelil ključne vzroke zaostajanja, ki so bili podprti z empiričnimi podatki, in zaključil s predlogi ukrepov oz. usmeritev. Načrt je zasnovan fleksibilno, tako da lahko odločevalci izpeljejo kateregakoli od predlaganih ukrepov s kateregakoli področja brez pogojevanja predhodne izpeljave  drugih ukrepov. Visoka fleksibilnost omogoča visoko realizacijo načrta, vendar tudi visoko dinamičnost ANP. Zato je potrebna periodična novelacija. ANP je bil deležen izjemnega odziva, MGRT je pri ZM naročilo takšno novelacijo.

Novelacija ANP: neenakomerno, a presenetljivo veliko implementiranih ukrepov

Po realizaciji nekaterih predlaganih ukrepov in drugih relativnih sprememb v Avstriji, Nemčiji in Sloveniji se spreminja zaostanek na identificiranih področjih, zato je potrebno novemu stanju (podatkovnem in institucionalnem) prilagoditi ukrepe, na katere te spremembe vplivajo. Pri tem smo sledili naslednjemu vrstnemu redu:

-          ocena realizacije ANP;

-          pregled relevantnih institucionalnih sprememb (novi podatki in ureditev);

-          ponovna ocena ustreznosti identificiranih področij in ukrepov;

-          predlogi sprememb področij in ukrepov, ki so izgubili relevanco.

Kot omenjeno je ANP opredelil 18 področij (mehki in trdi dejavniki produktivnosti, institucionalni okvir) in znotraj teh 56 aktivnosti za zmanjšanje razkoraka z Avstrijo in Nemčijo. 47 aktivnosti je vezanih na upravljanje in delovanje države. Kvalitativni pregled realizacije prikazujemo v tabeli 1. 

Pregled po posameznih področjih razkrije, da smo ukrepe izjemno neenakomerno implementirali. Najbolj aktivna področja ukrepanja so bila:
1.      nadgradnja in razvoj infrastrukture za proizvodnjo predvsem električne energije iz obnovljivih in čistih virov, vlaganja v prenovo omrežja in energetsko sanacijo zgradb;
2.      sanacija obstoječega cestnega omrežja in izgradnja manjkajoče cestne infrastrukture na tretji razvojni osi;
3.      nadgradnja in razvoj železniške infrastrukture;
4.      agresivna proticiklična fiskalna politika in  poenostavitev davčnega sistema ter prestrukturiranje javnih izdatkov v smeri podpore projektom, ki imajo največji vpliv na dvig produktivnosti;
5.      digitalizacija in povečanje kakovosti storitev javne uprave.

Med najmanj aktivna področja ukrepanja pa lahko uvrstimo področja:
1.      izboljšati povezovanje in sodelovanje med gospodarstvom in znanostjo pri inovacijskih prebojih;
2.      okrepiti obseg in kakovost vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja, razvoj talentov zaposlenih in bistveno okrepiti vlaganja v znanje;
3.      povečanje učinkovitosti izobraževanja na visokošolski ravni ter uvedba dualnega sistema izobraževanja v srednjih šolah.

V okviru novelacije ANP se je izkazalo, da ni smiselno predlagati dodatnih ukrepov na področju investicij v javno infrastrukturo, saj bodo dela na podlagi sprejetja ustreznih pravnih podlag izvajali v naslednjih letih. Poudariti je treba, da zaradi zapolnjenosti kapacitet ob nadaljnjem povečevanju vlaganj na tem področju pričakujemo dvig cen pri proizvajalcih, prav tako se v tem primeru multiplikator BDP znižuje. Na področju mehkih dejavnikov višje rasti produktivnosti smo zabeležili manj aktivnosti, vendar pa je Observatorij kljub temu (v luči novih podatkov in ureditev) pretresel posamezne ukrepe in predlagal določene spremembe.

Nadgradnja ANP: Akcijski načrt za večanje blaginje (ANB)

Observatorij ZM je najprej predlagal, da v akcijski načrt vključimo tudi maksimiranje delovne aktivnosti prebivalstva, kar tako kot produktivnost neposredno vpliva na BDP. Že v Pogledih ZM smo navedli nekatere predloge področij in ukrepov za povečanje delovne aktivnosti prebivalstva. Za določene smo tudi modelsko ocenili njihov vplivi z vidika, kako in za koliko je možno kar najbolj zmanjšati padanje deleža delovno aktivne populacije. Od izdelave predlogov ukrepov in modelskih ocen njihovega

Visoka fleksibilnost ANP omogoča visoko realizacijo načrta, vendar tudi visoko dinamičnost. Zato je potrebna periodična novelacija.

vpliva v Pogledih ZM pa je bilo na tem področju izredno veliko sprememb institucionalne ureditve, ki smo jih v razširjenem akcijskem načrtu kvalitativno in kvantitativno ovrednotili. Predlagamo pa tudi ustrezne nove sistemske spremembe oz. ukrepe, ki nadgrajujejo pretekle predloge.

Pri izdelavi in kasneje razširitvi ANP se je tako za gospodarski razvoj (npr. merjen z BDP) kot za splošno zadovoljstvo prebivalcev Slovenije oz. harmoničen družbeni razvoj izkazal izjemen pomen dejavnikov nematerialne blaginje. Spoznanje ni presenečenje, saj Slovenija sodi med razvite države in materialne dobrine nimajo več prevladujoče teže pri oblikovanju zadovoljstva prebivalstva. S tem je ANP dobil povsem novo širino in ne naslavlja več samo hitrega večanja produktivnosti in hkrati z večanjem delovne aktivnosti večanje materialne blaginje (BDP), temveč se osredotoča na večanje celovite blaginje prebivalcev Slovenije.

Blaginja kot pokazatelj kakovosti življenja

Pojem blaginja tako uporabljamo v širšem pomenu, ne samo kot določeno materialno stanje temveč tudi kot nematerialno – v smislu kakovosti življenja (quality of life) oz. dobrega počutja (welfare, well-being). Že v ANP oz. diseminaciji smo opredelili in ovrednotili slovensko osebnostno lastnost zavidanja ter način urejanja države (»bolj papeški od papeža«, politični, pravni in okoljevarstveni sistem) kot dejavnike nematerialne blaginje, ki imajo velik vpliv tudi na materialno blaginjo.

Po enaki logiki kot področja in ukrepe za večanje produktivnosti v ANP smo želeli tudi to področje posebej sistematično analizirati, ovrednotiti in predlagati ustrezne ukrepe za izboljšanje nematerialne blaginje. Ustrezna ureditev namreč na eni strani neposredno veča nematerialno blaginjo prebivalstva (varnost, zaupanje, možnost soodločanja, možnost solastništva, strokovnost pred populizmom, zanesljive informacije, predvidljivost, harmoničnost odnosa med »digitalno« mlajšo in »analogno« starejšo populacijo, neokrnjena narava, prosto gibanje v naravi in znotraj države, prost prehod med državami,

Akcijski načrt ne naslavlja več samo hitrega večanja produktivnosti in hkrati z večanjem delovne aktivnosti večanje materialne blaginje, temveč se osredotoča na večanje celovite blaginje prebivalcev Slovenije.

dostopnost šolstva, zdravstva, kulture, športa …) v obliki osebnega in skupinskega zadovoljstva z življenjem. Na drugi strani pa pomembno vpliva na poslovno okolje in s tem na materialno blaginjo prebivalstva v določeni državi. Opredelitve dejavnikov nematerialne blaginje, njihovo poimenovanje in metodološko zajemanje se lahko zelo razlikujejo med avtorji in institucijami, ki jih proučujejo (npr. OECD, WHO idr.).

V okviru procesa nadgradnje akcijskega načrta je skupina strokovnjakov, ki delujejo v okviru Observatorija, sprejela sklep, da »predpogoje«, ki omogočajo hitrejšo rast produktivnosti, t. i. institucionalna podstat, izločijo kot faktorje produktivnosti, torej kot faktorje materialne blaginje. V nov akcijski načrt za dvig blaginje jih vključijo kot nematerialne faktorje blaginje, kar omogoča uporabljena logika nadgradnje ANP.

Dodatni področji sta zaupanje v institucije in zdravje

Projektna skupina se je tako poleg področij iz ANP (negativizem, politični sistem, pravna država, kakovost okolja) osredotočila še na dve, ki jih predlaga OECD in za katere menimo, da imajo največji pomen — zaupanje v institucije in zdravje —, jih primerjalno analizirala ter predlagala ustrezne ukrepe. Negativizem,

Negativizem, ki se kaže v negativni percepciji ljudi glede kakovosti življenja in ostalih področij, ki vplivajo na blaginjo, predstavlja visoko, vendar ne nepremagljivo oviro v implementaciji predlaganih ukrepov.

ki se kaže v negativni percepciji ljudi glede kakovosti življenja in ostalih področij, ki vplivajo na blaginjo, predstavlja dejavnik, ki ga bo težko spremeniti v kratkem obdobju; predstavlja visoko, vendar ne nepremagljivo oviro v implementaciji predlaganih ukrepov. S postopnim izboljšanjem materialne in nematerialne blaginje pa se bo povečala tudi pripravljenost ljudi na potrebne spremembe.

Med delom na projektu se je izkazalo, da gre za zelo ambiciozen projekt, saj zelo široko opredeli ključne družbene izzive. Tako je bilo mogoče samo s široko interdisciplinarnostjo, in to s ključnimi strokovnjaki s posameznih področij, opredeliti možne načine reševanja izzivov. Ključno vlogo je prevzel multidisciplinaren Observatorij ZM, sestavljen iz vrhunskih strokovnjakov na njihovih področjih, in okoli 40 strokovnjakov pretežno iz prakse.

Člani Observatorija ZM 2021/2022   

Ekonomija in finance: Dušan Mramor (EF UL);
Ekonomija: Polona Domadenik Muren (EF UL);
Računalništvo, umetna inteligenca: Blaž Zupan (UL FRI);
Sociologija: Ali Žerdin (Delo);
Demografija: Jože Sambt (UL EF);
Pravo: Verica Trstenjak (University of Vienna);
Arhitektura: Tadej Glažar (UL FA);
Fizika, tekoči kristal: Martin Čopič (UL FMF);
Medicina, molekularna biologija: Tatjana Avšič Županc (UL MF);
Kemija, baterije, materiali: Robert Dominko (KI);
Elektrotehnika, fotovoltaika: Marko Topič (UL FE);
Umetna inteligenca: Marinka Žitnik (Harvard University).

Dr. Dušan Mramor je redni profesor na Katedri za denar in finance Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in predsedujoči Observatoriju ZM. Dr. Polona Domadenik Muren je redna profesorica na Katedri za ekonomijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

 Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 50, aprila 2022.