Pozor, zaposlenih zmanjkuje!

V Sloveniji se zaposlujemo pozno in upokojujemo zgodaj. Zaposlitveno obdobje Slovenca je tako eno najkrajših v Evropi. Izziv plitvega bazena talentov potencira podatek, da osebni razvoj zaposlenih v Sloveniji po raziskavi Zlata nit pri 41. letih radikalno upade.

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Problem talentov in njihove aktivacije poglabljata še dve silnici: potreba po bistvenih spremembah veščin v delovnem okolju do leta 2020 in pasivnost mladih v Sloveniji. V prispevku opisujemo pet problemov trga dela, ki naj bodo spodbuda, da bomo v digitalni preobrazbi aktivirali še neizkoriščene potenciale sodelavcev.

Problem številka 1: prezgodnja hibernacija zaposlenih

Raziskava Zlata nit, izbor zaposlovalca leta, ki jo že deseto leto v sodelovanju s partnerji organizira Dnevnik, družba medijskih vsebin, pokaže alarmanten podatek. Ocene osebne rasti zaposlenih v najboljših slovenskih zaposlovalcih po 41. letu padejo pod povprečje. Kot da gredo ljudje v ´zimsko spanje´ do upokojitve. Podatek izhaja iz ankete, v kateri je v devetih letih sodelovalo 66.681 zaposlenih. Osebna ocena po letih zaposlitve pokaže popolnoma enak trend: drastično upadanje osebne rasti in razvoja. Starejši zaposleni imajo manj razgovorov o svojem napredku s svojimi nadrejenimi, manj priložnosti prispevati novosti … Ko te podatke povežemo z dinamičnim razvojem tehnologij, je problem jasen: kako bodo takšni sodelavci, ki so se prenehali razvijati in rasti, kos napredku in dinamiki sprememb? Ko od nekoga slišite, da on najbolje ve, ker tako dela že 20 let, naj zagorijo vse lučke! Kajti ta človek že dolgo ni naredil pravega napredka in ne razume, da smo danes v dobi revolucije, ne evolucije. Rešitev: ozavestimo problem in z njim seznanimo sodelavce. Vsak bo moral na sebi nekaj narediti, da bo kos problemu številka dve oziroma realnosti: živimo v času 4. industrijske revolucije.

Povprečna ocena osebne rasti pade pod povprečje že pri zaposlenih, starih nad 40 let.

Ozrimo se naokrog: smo v 4. industrijski revoluciji!

Četudi smo morda v središču orkana in se večini ljudi navidezno zdi, da je vse mirno, okoli nas divja orkan sprememb 4. industrijske revolucije. Tehnologija se razvija eksponentno hitro, temu sledi dinamičen razvoj novih poslovnih modelov. Če nam je bilo včeraj samoumevno, da smo lastnik avtomobila, bomo jutri razmišljali le o prevozu, storitvi. Jutrišnji zmagovalec ne bo podjetje, ki bo naredilo 20 avtomobilov in jih prodalo 20 ljudem, temveč tisto, ki bo naredilo eno vozilo, ki ga bo uporabljalo 20 ljudi. Pred nami je življenje v pametnih mestih, internet stvari omogoča, da se bodo naprave med seboj ´pogovarjale´. A pri tem sploh ne gre le za spremembe tehnologije – te so le sprožilec. Po napovedih raziskovalcev se bo število delavnih mest v prihodnjih letih v klasični industriji zmanjšalo do 50 %, v bančništvu celo do 70 %.

Raziskava Zlata nit ugotavlja, da gredo zaposleni po 41. letu v 'zimsko spanje' – ocene njihove osebne rasti po tem letu padejo pod povprečje.

Za izdelavo električnega avtomobila bo uporabnih le 30 % današnjih znanj, nove storitve, ki so danes šele v razvoju, bodo zahtevale nova znanja, poklice in drugačne veščine. In prinesle priložnosti. Barcelona, na primer, pri razvoju pametnega mesta poroča o 47.000 novih delovnih mestih. Neformalna ocena moderatorjev skupinskega dela na letošnjem Managerskega kongresu je, da so slovenska podjetja glede procesov sprememb, ki jih prinaša digitalna preobrazba, verjetno še v fazi zanikanja. Prihodnost si v urnikih podjetij še ni zagotovila dovolj pozornosti.

Problem številka 3: prevrat veščin

Igro bodo narekovala nova znanja, veščine in predvsem miselnost, spremeniti se bomo morali kot zaposleni. Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma iz leta 2016 o trgu dela v prihodnosti razkriva, da se bo do leta 2020 spremenila več kot tretjina zaželenih ključnih kompetenc zaposlenih. Zaželene lastnosti so: fleksibilnost, kreativnost, logično sklepanje, razumevanje problemov, matematično sklepanje in vizualizacija. Ste kje prebrali pridnost, ubogljivost, ponavljanje istega leta in leta? Nikakor! Danes zaposlovalci iščejo ljudi, ki so ustvarjalni in imajo ideje. »Novodobni zaposleni moramo postati neodvisni pogodbeniki, vsaj v glavi ...

Ko od nekoga slišite, da najbolje ve, ker tako dela že 20 let, govorite s človekom, ki že dolgo ni naredil pravega napredka.

Razviti se moramo v prave poslovneže, ´novega tebe in mene´: inovativnega, samozadostnega podjetnika, ki si upa prevzemati tveganje,« piše poslovni svetovalec Tom Peters v svojem delu o talentih. Bistveno bolj kot nekoč postaja pomembno tudi, kaj z znanjem, ki ga imaš, ustvarjaš. Po najnovejši raziskavi (A. T. Kearney v sodelovanju z Združenjem Manager) Slovenci po razumevanju prestrukturiranja veščin nismo ravno v olimpijski formi. Le polovica v raziskavo vključenih managerjev označuje digitalne kompetence kot visoko pomembne pri zaposlovanju in napredovanju sodelavcev. V Evropi kar 88 % managerjev predvideva bistveno spremembo v profilih veščin.

Problem številka 4: zaposlitveni bazen je plitev

Za Slovenijo je značilno, da se mladi zaposlujejo razmeroma pozno in se starejši zelo zgodaj upokojujemo. Slovenec v povprečju k ustvarjanju ekonomske vrednosti prispeva 34,1 leta, Evropejec 35,5 leta, Islandec pa kar 45,5 leta. Ves ostali čas je strošek države. Po podatkih sistem bonusov, ki nagrajujejo daljšo delovno dobo, in malusov, ki znižujejo pokojnino ob predčasnem odhodu v pokoj, v Sloveniji ne daje rezultatov. Prav zato je resorno ministrstvo za delo v ospredje postavilo program aktivnega staranja, saj opisana razmerja akutno vplivajo na javno blagajno in dvigujejo pritisk na podjetja in zaposlene. Zavedajoč se problema podjetja pospešeno vzpostavljajo programe  medgeneracijskega mentoriranja, nasledstva in novih vlog, v katere vstopajo zaposleni. Glede na demografske napovedi se bo namreč število delovno aktivnih prebivalcev v Sloveniji do leta 2050 zmanjšalo za skoraj 15 % in bo delovno aktivnih le še polovica prebivalcev. Vsak med nami bo moral zaslužiti dvojno: zase in še za enega delovno neaktivnega. Pri tem se bo moral vsak med nami še intenzivno učiti in za lastno konkurenčnost na trgu dela prilagajati svoja znanja novim potrebam. Zato se marsikomu zdi najlažja pot upokojitev in odločitev za pasivnost. Toda izbiranje lažjih poti – za posameznika, a ne za družbo – se nam že maščuje. Postala je vzor mladim.

Problem številka 5: pasivnost mladih

Globalna študentska organizacija AIESEC je v letu 2015 izvedla obsežno raziskavo Youth Speak, v kateri je sodelovalo preko 160.000 mladih iz 197 držav. Raziskava pokaže, da so mladi v svetu optimistično naravnani. Na vprašanje, ali bo družba, v kateri živimo, čez 15 let boljša ali slabša, jih 68 % odgovori, da boljša. V regiji centralne in vzhodne Evrope jih tako meni celo 74 %. V Sloveniji je slika obrnjena: večina mladih (54 %) je črnogleda in meni, da bo družba v prihodnosti slabša. »To ni krivda mladih, to je krivda in odgovornost nas, odraslih. In mi smo tisti, ki moramo to popraviti,« je ob predstavitvi teh ugotovitev na letošnji konferenci o razvoju kadrov poudaril antropolog, prof. dr. Jože Ramovš.

Učimo se, da bomo vedeli, kaj je potrebno storiti

Ne le v poslovnem svetu, skoraj vsak poklic, učitelj, strojnik, mehanik …, bo deležen sprememb in nujnosti učenja na novo. 4. industrijska revolucija je zahtevna. Od vsakega od nas terja, da ne zaspimo. Hoče vseživljenjsko učenje, neprestano rast in razvoj. Pomagajmo sodelavcem, da tudi oni to ozavestijo in se začnejo osebnostno razvijati. Ker zaposlenih ne zmanjkuje, le prilagoditi se je potrebno. Potrebna je nova miselnost: »Učite se, da se boste naučili tega, kar je potrebno znati za to, da boste lahko storili tisto, kar je potrebno storiti.«

Anisa Faganelj, Mediade, je vodja Dnevnikovega projekta Zlata nit.
Mag. Edita Krajnović, Mediade, je vodja metodologije Zlata nit.

Članek je objavljen v MQ reviji št. 36, novembra 2016