Poslovni uspeh ni naključje

Poslovni uspeh ni naključje, je garanje, vztrajnost, učenje, žrtvovanje, zato moraš imeti svoje delo rad.

Najpomembnejša naloga vodje je postaviti prave ljudi na prava mesta in jih ustrezno motivirati. Ko je to narejeno, gre vse lažje. Prave ljudi? Ja, take, ki vedo, kaj je njihova naloga, ki vedo, kdo je naša stranka in da nas brez strank ni. Take, ki se ne sprašujejo, ali je nekaj res njihovo delo ali ne, ki vedno priskočijo na pomoč sodelavcu, ki razmišljajo izven klasičnih okvirov. Take, ki imajo ideje in jih povedo oz. upajo povedati na glas, predvsem pa take, ki imajo ogromno energije in so jo pripravljeni razdajati za skupne cilje. Energija enega ali dveh članov ekipe preprosto ni dovolj. Zato okrog sebe zbiram ljudi, ki znajo in želijo delovati na tak način. In tu po mojem mnenju leži ključ do uspeha. Vsak med nami lahko znanje pridobi, nadgradi, ne more pa na silo ustvariti energije, ki bi ga naredila združljivega z nekim timom. Zato dajem velik poudarek mehkim veščinam. Pomembno mi je, kako se ljudje počutijo v službi, pa tudi sicer. Rada poklepetam s sodelavci o običajnih, dnevnih tegobah in jim dam vedeti, da mi zanje ni vseeno. Vem, da prav vsak prispeva svoj del k skupnemu uspehu.

Foto: arhiv NLB Vita

Nisem zamerljiva in trmasta. Znam se opravičiti in stopiti korak nazaj, če za to govorijo dokazi. Moje vodilo sta odprtost in iskrenost. Če vprašate moje sodelavce, bodo verjetno povedali, da nikoli ‘ne dam miru’, ne glede na to, kje sem in kateri dan v tednu je. Razmišljam, razvijam ideje, sprašujem, zahtevam, spodbujam, pričakujem, a vse to ne bi imelo nobenega pomena ali pa rezultatov, če ne bi imela ob sebi ljudi, ki se na to znajo odzivati. Osnovno vodilo v mojem vodenju je: »Do vseh ljudi bodi takšna, kot želiš, da so oni do tebe.« Seveda pa na drugi strani želim in pričakujem, da je delo opravljeno 100-odstotno, da se vanj vlaga veliko energije in truda in da se ob vsakem opravilu razmišlja, ali bi ga bilo mogoče narediti še bolje. Ne maram odgovorov v smislu, da nečesa ni moč narediti, da se na tak način dela že od vekomaj. Takšni odgovori mi predstavljajo izziv, ker jih preprosto ne razumem in ne sprejemam. Sem zahtevna in nikoli povsem zadovoljna (ker vem, da je vedno mogoče storiti še več in še bolje), a najprej do sebe, potem pa do vseh drugih.

Prepričana sem, da je daleč najbolj pomembno, da si človek in se ne postavljaš nad člane svoje ekipe. Vsi smo samo ljudje in bolje kot sodelujemo skupaj, več lahko dosežemo.

Ko sem pred sedmimi leti prevzela vodenje NLB VITE, je bilo v njej zaposlenih 27 sodelavcev. Takoj po prihodu sem uveljavila novo filozofijo (postavitev stranke v središče našega poslovanja), zato je sčasoma nekaj sodelavcev odšlo in prišli so novi. Danes nas je 40, od tega na vodilnih mestih skoraj dve tretjini žensk, upravo vodiva dve izmed njih. V zadnjih petih letih smo dosegli 40-odstotno rast prihodkov in kar 486-odstotno rast dobička. Zadnja raziskava o organizacijski klimi je pokazala, da je pri nas kar 40 odstotkov zavzetih zaposlenih, kar je dvakrat več od slovenskega povprečja. Vse to kaže, da imamo v ožji ekipi ljudi, ki verjamejo v vrednote, ki smo jih zapisali. Morda je pri nas tako tudi zaradi »ženskega načina« vodenja. Ženske ne merimo moči med seboj. Raje se pogovorimo in skupaj poiščemo rešitev, ki je dobra za vse. Ne gre nam za »individualne« zmage. Mladim vodjem bi položila na srce, naj bodo v prvi vrsti ljudje, obzirni in človeški. Vzvišenost in samozadostnost ne vodita do uspeha. Preprosto se je, vsaj občasno, treba vprašati, kako bi se sam počutil v situaciji, v kateri se je znašel tvoj sodelavec, in mu prisluhniti. Verjamem, da moraš delati tisto, kar govoriš in govoriti, kar verjameš/živiš.