Po posel na golf igrišče

Izidor Krivec je prvi posel za Celjske mesnine dobil na golfu. Danes sedi na čelu vodilnega podjetja v svoji branži, ki vsa leta beleži pozitivno rast. V letu 2014 so imeli 75,1 milijona evrov prihodkov in dobrih 2,7 milijona evrov dobička. Pred dvajsetimi leti je bilo drugače – podjetje se je utapljalo v rdečih številkah.

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

»Prva težava je bila vrnitev na slovenski trg. Leta 1996 nisem vedel, kako priti v stik s trgovci, da bi se začeli vsaj pogovarjati o možni dobavi. Začel sem sodelovati z Zdravkom Počivalškom, takratnim direktorjem celjske mlekarne, ki je imel odprta vrata pri vseh trgovcih. On mi je pomagal navezati stike, jaz pa sem jih navdušil za golf,« se začetkov vzpona Celjskih mesnin spominja direktor Izidor Krivec. Ob prevzemu so bile Celjske mesnine na robu likvidacije. Krivčeva prednostna naloga ob prevzemu vodenja je bila vrniti izdelke Celjskih mesnin na trg.

Podjetju je vrata v poslovne priložnosti odpiral z golfom. V njegovi pisarni je 80 slovenskih direktorjev opravilo izpit iz teorije golfa. V naslednjih dveh letih so izdelke ponujale vse trgovske verige. »To je terjalo ogromno časa in zelo malo denarja. Šlo je bolj za osebno angažiranost in druženje. Direktorji teh trgovskih podjetij so nam odprli vrata v trgovine. Seveda vse za ceno konkurenčnosti in kakovosti. Tu ni nobenih drugih interesov,« opisuje Krivec.

Izidor Krivec: »Bili smo zelo pogumni. Ampak še premalo.«

Foto: arhiv podjetja

Mesarjev močno primanjkuje

Krivec je od vsega začetka sledil viziji in cilju: podjetje pripeljati na prvo mesto v svoji branži. Sprva so visokoleteče trditve izzvale posmeh in pomisleke pri ljudeh iz okolja, danes pa so prvi. »Spomnim se, ko smo leta 2003 zaključili s takrat največjo investicijo v Sloveniji, novim obratom za proizvodnjo suhomesnih izdelkov. Vsi so s strahom gledali na nas, kako bomo uspeli to zapolniti. Sam bi vse skupaj naredil še večje, če me ne bi banke in vse skupaj malo zaviralo. Do danes smo objekt že dvakrat dogradili in naslednje leto bomo to storili tretjič. Bili smo zelo pogumni. Ampak še premalo,« se spominja Krivec. »V naši družbi postaja meso socialni artikel. Pribitki so izredno nizki, tako za kmeta, kot za nas in za trgovca,« pravi Krivec. Zaradi krize je poraba tovrstnih izdelkov padla, a vseeno načrtujejo rast. Ker ta pomeni likvidnost, racionalizacijo in zmanjšanje stroškov na enoto proizvoda. Hkrati omogoča boljše nabavne pogoje. »Nikoli nismo zadovoljni. Samo z rastjo si lahko zagotovimo konstanten razvoj in večjo varnost. Ko začneš padati ali stagnirati, je to znak za hud alarm. Pri vseh naših investicijah smo rasli kadrovsko in tehnološko ter vse to dopolnjevali skozi kapacitete. Rast nas ni prehitevala.« 

Leta 1996 nisem vedel, kako priti v stik s trgovci, da bi se začeli vsaj pogovarjati o možni dobavi. Nato sem jih navdušil za golf.

Pri zasledovanju ciljev in rasti sta na prvem mestu posodabljanje in tehnologija. Slednja pomeni večjo učinkovitost, manjšo porabo energije in manj delovne sile. »Vse, kar se da avtomatizirati, poskušamo avtomatizirati. Vedno gledamo, da kupimo takšen stroj, na katerem lahko prihranimo človeka. V tej branžni bo vedno večji problem najti prave kadre. Naša konkurenca v tujini praktično nima več domačih ljudi. Mesarja v slovenskih živilskih šolah ni bilo že dolgo časa. Sami jih učimo. Letos smo sicer zaposlili dodatnih 40 ljudi, ampak kljub veliki brezposelnosti ni enostavno najti ustreznega kadra,« pojasnjuje Krivec, ki v skupini zaposluje več kot 600 ljudi.

Dobička se ne sramujejo

Celjske mesnine proizvajajo izdelke z večjo dodano vrednostjo. Gre za izdelke, ki potrebujejo daljši čas zorenja in večjo vezavo kapitala. Pred petimi leti so kupili kraško Pršutarno Lokev, konec letošnjega januarja pa uveljavljeni blagovni znamki MIP in Kraljica mortadela Gorica. So tudi večinski lastnik podjetja Radgonske gorice. Vedno so se usmerjali v izdelke, ki zahtevajo več znanja in jih vsak ne more narediti. Tam je tudi konkurenca manjša. Krivec priznava, da so imeli tudi srečo, ključna pa je pravilno zastavljena vizija prihodnosti. »Podjetje smo vedno vodili precej intuitivno. Vsako leto smo sicer sprejemali plane, vendar smo se znali vmes hitro prilagajati spremembam, ki so v tej dejavnosti izredno drastične. Eden izmed razlogov je, da smo bili mlada ekipa, ki se na področju managementa v 20 letih pravzaprav ni spremenila. Vedno smo bili precej drzni. Investirali smo preko 40 milijonov evrov, brez ene same zgrešene investicije. Ne najdem stroja, ki bi ga imel za zgrešen nakup. Izbrali smo prave programe in se znova spretno umestili na trg mesnih izdelkov, iz katerega smo prej popolnoma izpadli.«

Nikoli nismo zadovoljni. Samo z rastjo si lahko zagotovimo konstanten razvoj in večjo varnost.

Poslovna strategija predvideva 30 % iz- voza, kljub temu da zaslužki pri izvozu hrane niso bajni. »Še malo lahko rastemo doma, vendar smo omejeni. Tu je ogromno samooskrbe oziroma sivega trga. Pri mesu že 30 %, pri vinu 50 %. Tuji trg je trg, ki nam racionalizira proizvodnjo doma in nas daje v manjšo odvisnost od domačega trga in domačih deležnikov. Stroški na enoto proizvoda se manjšajo. V vsakem primeru je domači trg zlati trg in tega želimo ohranjati ter ga postopoma večati.« Vodilo podjetja skozi vsa leta ostaja dobiček – lani je ta znašal dobrih 2,7 milijona evrov. Dobiček v celoti vrnejo v podjetje. »Ne sramujemo se dobička. Sramoval bi se, če ne bi bili prvi po dobičku v tej branži,« se jasno opredeli Krivec.

Zaradi blagovnih znamk so težje zamenljivi

Danes so Celjske mesnine največji proizvajalec suhomesnih izdelkov v Sloveniji z večjo dodano vrednostjo. Zasluge pripisujejo tudi ustreznemu ekonomskemu poslovanju in skromnosti. »Ljudi smo uspeli prepričati, da je od kratkoročnih izplačil pomembnejša stabilnost. Naša konkurenca se je vedno hvalila, kako imajo dobre plače. Pa jih danes ni več na trgu,« pojasnjuje Krivec, ki izpostavlja dve pravi vrednosti podjetja: zaposlene in blagovno znamko. Iščejo blagovne znamke, ki se dopolnjujejo. »Združujemo prodajo, zato smo tudi na samem trgu bolj uspešni in racionalni. Pri trgovcih smo težje zamenljivi, ker ponujamo več uspešnih blagovnih znamk. Na znamkah pa je treba ves čas delati. Dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje,« premišljene nakupe zadnjih let razloži Krivec.

Boljša organiziranost za nižje davke

Krivec je aktiven človek. To potrjuje z udejstvovanjem v različnih dejavnostih poleg svojega podjetja. Sodeluje v upravnih odborih športnih klubov pod sponzorstvom podjetja, predseduje združe- nju GIZ Meso, je podpredsednik Živilske zbornice, predsednik Zbornice celjske regije in nadzornega odbora Združenja Manager. »To vidim kot osebnostni razvoj in tudi pomoč podjetju. Vedno se da narediti kakšen posel za podjetje. Moj oče je vedno pravil, da vola vežeš za roge, posel pa se veže za ljudi,« pojasnjuje Krivec. Do politike ima poseben odnos. Ne zanima ga vsebinsko, temveč njena organiziranost: »Politika me zanima toliko, kolikor lahko koristi podjetju ali podjetjem v Sloveniji. V smeri izboljšanja okolja za gospodarstvo v Sloveniji skušam opozarjati in delovati preko gospodarstva ter zbornic. Na sivi trg opozarjamo že leta, pa ga je v naši dejavnosti izjemno enostavno kontrolirati. Vsaka žival v Sloveniji je oštevilčena. Vsaka mora biti zaklana v organiziranem obratu. Potem je treba samo preveriti. Če bo pobran ves davek, bo tudi ljudem prijazen. Ne bo več tako visok kot je sedaj, ko pobirajo samo enim. Nadzor je enostaven, manjka samo volja.«

Matjaž Kljajić je novinar, zunanji sodelavec podjetja Mediade.

Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 33, decembra 2015