Paradoks: Zavarovanje odgovornosti kot boniteta

Potencialno škodljiva ravnanja vodstva družbe lahko vodijo do oškodovanja upnikov, družbe, lastnikov in tudi zaposlenih. Za zagotavljanje večje ekonomske varnosti je nujno razmisliti o sklenitvi zavarovanja odgovornosti vodilnih kadrov gospodarskih družb.

Globalno poslovanje in pravno vedno bolj zahtevno poslovno okolje povečujeta tveganja, ki so jim zaradi odgovornosti v primeru škodljivih poslovnih odločitev (nerentabilne naložbe, neupoštevanje zakonskih določil, preplačila pri akviziciji odvisne družbe) izpostavljeni člani organov vodenja in nadzora ter drugi vodilni delavci. Opaziti je tudi naraščajoč trend uveljavljanja odškodninskih zahtevkov proti članom organov vodenja in nadzora. Kaj zavarovanje odgovornosti vodilnih delavcev gospodarskih družb sploh je, kaj krije in kdo je pod črto koristnik tovrstne zavarovalne police?

Kakšno je stanje omenjenih zavarovanj na slovenskem trgu? Graf ne vključuje rezerviranih in še ne izplačanih odškodnin, ki naj bi bile po nekaterih podatkih v primerjavi z izplačanimi odškodninami, izredno visoke. Vir: Slovensko zavarovalno združenje

Rast premije, a pod evropskim povprečjem

Zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora ali zavarovanje odgovornosti vodilnih delavcev gospodarske družbe (v mednarodni zavarovalni terminologiji gre za t. i. D&O zavarovanje – Directors and Officers Insurance) je prostovoljno poklicno zavarovanje odgovornosti članov uprav in nadzornih svetov gospodarskih družb oziroma članov upravnega odbora v enotirno vodenih družbah. Zavarovane osebe so lahko tudi drugi vodilni delavci, ki niso člani organov vodenja in nadzora gospodarske družbe v skladu z opredelitvijo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Namen zavarovanja je namreč s kritjem zaobjeti čim širši krog potencialnih odgovornih oseb za povzročeno škodo.

Zavarovanje odgovornosti vodilnih delavcev gospodarskih družb zagotavlja zaščito premoženja posameznika, hkrati pa primerno odškodnino družbi v primeru škodnega dogodka.

Zavarovalna premija iz naslova D&O zavarovanja v Sloveniji v zadnjih letih narašča, a še vedno predstavlja le dobra dva odstotka zbrane zavarovalne premije splošnih zavarovanj odgovornosti in le 0,1 odstotka vseh neživljenjskih zavarovanj. Podatki sicer upoštevajo le zavarovanja, sklenjena pri slovenskih zavarovalnicah, ne pa tudi zavarovanj, ki so sklenjena na podlagi prostega pretoka storitev (t. i. Freedom of Services). Če bi upoštevali tudi slednja, bi bila skupna premija precej višja, toda še vedno precej pod povprečjem drugih držav Evropske unije, ki skupaj zberejo okoli dve milijardi evrov tovrstne premije.

Korporativna oblika zavarovanja

Na slovenskem zavarovalnem trgu poznamo dve obliki zavarovanja odgovornosti članov organov vodenja. Prva je korporativno, druga pa individualno zavarovanje.

Sklenitelj zavarovanja korporativne oblike zavarovalne pogodbe je družba, zavarovane pa so tako v družbi zaposlene fizične osebe kot tudi družba sama. A slednja le v primeru, kadar bi morala škodo povrniti v imenu fizične osebe, zaposlene v družbi. Zavarovalno jamstvo vključuje osebno odgovornost zavarovanih oseb pred zahtevki, ki imajo za posledico nastanek stroškov pravnega zastopanja, stroške obrambe, drugih stroškov in zahtevanih odškodnin, za katere zavarovane osebe odgovarjajo na podlagi zakona in za katere so osebno odgovorne ter jih tretje osebe ali sklenitelj zavarovanja – torej družba – uveljavlja proti njim.

Zavarovalnica v tem primeru jamči za odškodninske zahtevke, ki so skladno s pogoji uveljavljeni v času trajanja zavarovanja oz. so bili javljeni zavarovalnici takoj, ko je bilo to možno. Odškodninski zahtevki pa izvirajo iz strokovnih napak, ki so bile storjene v času trajanja zavarovanja. Gre za t. i. načelo odškodninskega zahtevka (angl. claims made principle).

Kritje tudi po zaključku mandata

Jamstvo zavarovalne police se lahko razširi tudi na zahtevke, vložene proti članu organa vodenja ali nadzora, ki mu je v času trajanja zavarovanja prostovoljno prenehal mandat, če ta izhaja iz strokovne napake, ki se je zgodila med trajanjem zavarovalne pogodbe. Na tak način se zagotovi kontinuiteta v kritju tudi za vse, ki niso več v položaju odločati o obnovi zavarovalne police, saj bi lahko ob morebitni ‘neobnovi’ police ostali brez kritja. Kot prostovoljno prenehanje mandata se ne šteje neprostovoljna odstavitev oz. prenehanje mandata zaradi spremembe kontrolnega deleža, to so denimo prevzemi, združitve ipd., ali zaradi insolventnosti družbe.

Dajatev zavarovalnice je torej finančna škoda oz. t. i. čista premoženjska škoda, ki ni posledica poškodovanja oseb, ki zajema smrt, telesne poškodbe ali obolenja oseb, in/ali poškodovanja stvari (kot so: poškodba, okvara, uničenje ali izginitev stvari). Opredelimo jo kot razliko med dejanskim premoženjem tretjih oseb ali sklenitelja zavarovanja in premoženjem, ki bi ga tretje osebe ali sklenitelj zavarovanja imeli, če do strokovne napake zavarovanih oseb ne bi prišlo. Sestavni del dajatev zavarovalnice so v okviru dogovorjene zavarovalne vsote tudi potrebni in razumni stroški pravnega zastopstva, stroški obrambe in drugi stroški, ki so dogovorjeni vnaprej.

Novost: obvezna odbitna franšiza

Avgusta 2015 je začela veljati sprememba Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), ki uveljavlja obvezno odbitno franšizo pri sklepanju korporativnih zavarovanj odgovornosti članov organov vodenja in nadzora. Uvedba obvezne franšize pri neobveznem zavarovanju odgovornosti se navezuje na primerljivo nemško ureditev in pomeni novost na slovenskem zavarovalnem trgu.

Po FURS naj bi plačilo zavarovalne premije na podlagi zavarovanj odgovornosti članov uprav in nadzornih svetov, ki družbo bremeni, predstavljalo boniteto članov uprav in nadzornih svetov.

Kljub primerljivosti je zapis obsega odbitne franšize v naši zakonodaji bistveno širši. Pri nas denimo odbitna franšiza velja tudi za člane nadzornih organov, medtem ko v Nemčiji velja le za člane organov vodenja. Prav tako pri nas velja določba tudi za družbe z omejeno odgovornostjo in ne le za delniške družbe, kot to zahteva nemški zakon.

Je zavarovanje odgovornosti boniteta?

Določeno nepoznavanje in nerazumevanje omenjenega zavarovanja se kaže tudi v davčni obravnavi. Zavarovanja, sploh tista, ki so sklenjena za višje zavarovalne vsote in presegajo premoženje zavarovanih oseb, ščitijo interes družbe in posameznikov. Pri davčni obravnavi pa so zavarovanci prepoznani kot tisti, ki imajo od tega korist in zato plačajo boniteto.

Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/2011-UPB7, s spremembami in dopolnitvami) določa, da se za boniteto štejejo tudi zavarovalne premije in podobna plačila. Po mnenju Finančne uprave Republike Slovenije naj bi plačilo zavarovalne premije na podlagi zavarovanj odgovornosti članov uprav in nadzornih svetov, ki bremeni družbo, predstavljalo boniteto članov uprav in nadzornih svetov, ne glede na to, da so pri škodi udeleženi v višini odbitne franšize.

Individualna oblika zavarovanja sledi korporativni

Uvedba obvezne odbitne franšize je podkrepila bolj intenziven razvoj druge oblike zavarovanja odgovornosti članov organov vodenja in nadzora: individualna. Na slovenskem zavarovalnem trgu poznamo različne oblike tovrstnih individualnih zavarovanj, najbolj pogosta pa je kolektivna oblika zavarovanja fizičnih oseb. Sklenitelji zavarovanja so člani organov vodenja in nadzora, zavarovane osebe pa so vse tiste, ki so zavarovane tudi v korporativni polici. Vsebinsko individualna zavarovalna pogodba načeloma popolnoma sledi korporativni zavarovalni pogodbi z namenom, da je zagotovljeno jamstvo brez vrzeli. Kritje po individualni pogodbi je namreč podano le v primeru, da ne pride do izplačila iz korporativne zavarovalne pogodbe. Bistvena razlika v primerjavi s korporativno zavarovalno polico pa je predvsem v tem, da premijo poravnajo zavarovane osebe same.

Saša Hojker je strokovna vodja za prevzem rizikov korporacijskih zavarovancev v Zavarovalnici Triglav. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 42, decembra 2018.

Preberite tudi