Pametna mesta so tržni potencial stoletja

Globalni tržni potencial pametnih mest po ocenah znaša kar 1,5 bilijard ameriških dolarjev. To je je primerljivo z vrednostjo 12. največjega BDP na svetu. Slovensko gospodarstvo lahko s pravo strategijo uresniči med 0,5 in 1 % tega tržnega potenciala, kar je približno med 7,5 in 15 milijardami dolarjev.

Projekti ́pametnega ́ danes potekajo v že kar 2.500 mestih na svetu. Raziskovalci predvidevajo, da bo v letu 2025 okoli 26 globalnih mest delovalo po konceptu pametnih mest, od tega več kot polovico v Evropi ter v Severni Ameriki. Koncept pametnih mest je odgovor na demografske trende, ki kažejo, da bo leta 2050 v mestnem okolju živelo preko 6,3 milijarde ljudi – nekaj manj kot danes znaša celotna svetovna populacija. Pospešena urbanizacija ustvarja pritisk na sisteme energije, transporta, zdravstvene nege, zgradb, infrastrukture in upravljanja. »Potrebovali bi tri Zemlje, če bomo nadaljevali s tako porabo virov, kot to velja danes,« ponazarja dr. Ulrich Eberl, avtor knjige Life in 2020.

Pametno mesto: ekonomsko, okoljsko in družbeno učinkovito

Čeprav se definicije razlikujejo, velja, da je pametno mesto tisto, ki uporablja digitalne ali informacijsko-komunikacijske tehnologije za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti mestnih storitev, zmanjšanje stroškov in porabe virov ter za bolj učinkovito in aktivno sodelovanje s svojimi občani. Koncept pametnega mesta zajema osem vidikov: pametno upravljanje, pametno energijo, pametne zgradbe, pametno mobilnost, pametno infrastrukturo (energija, odpadki, vodni krog), pametne tehnologije, pametno zdravstveno nego in pametne meščane.

Nov koncept mesta: osemkrat ‘pametni’. Vir: Frost & Sullivan

Tehnološki razvoj pametnih mest je močno povezan z razvojem ́interneta stvari ́. Do leta 2020 bo po oceni International Data Corp (IDC) medsebojno povezanih že 30 milijard naprav, ki bodo spremljale naša življenja. V splošnem valu navdušenja nad konceptom ́interneta stvari ́ Julij Božič, izvršni direktor IBM Slovenija, pri razvoju pametnih mest izpostavlja smisel upravljanja velike količine podatkov: »Resnični izziv je, kako pametno uporabiti podatke tako, da dobimo informacije, vpogled in podporo odločitvam za to, kako voditelji upravljajo posamezna mesta. V Španiji denimo smetnjaki sami pošljejo signal, kdaj jih je treba izprazniti. V Sao Paulu in Pekingu je IBM pomagal pri namestitvi senzorjev na ključnih točkah in s tem ustaviti uhajanje vode v vodovodnih ceveh za 40 %.« 

Pametna mesta uporabljajo nove tehnologije za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti svojih storitev, zmanjšanje stroškov in porabe virov.

Smisel razvoja pametnih mest je občanom narediti življenje enostavnejše, prijetnejše, vključujoče; zagotoviti učinkovito ekonomiko in poskrbeti za trajnostni razvoj. Veliko količino podatkov je kot priložnost prepoznalo slovensko podjetje Smartis, ki je razvilo storitev SmartCity Platform. »Dejansko imajo mesta veliko podatkov, ki se nepovezani in neizkoriščeni nahajajo v različnih informacijskih virih. SmartCity Platform te podatke zbira ne glede na vir in obliko in jih prikazuje v obliki kazalnikov. Gre za storitev programske opreme, ki nadgrajuje in ne posega v obstoječe informacijske sisteme, kar pomeni izredno hitro uvedbo ter plačevanje po dejanski porabi in s tem cenovno učinkovitost,« delovanje platforme pojasnjuje direktorica Zdravka Zalar.

Tržni potencial stoletja

Globalni tržni potencial pametnih mest po ocenah znaša kar 1,5 bilijard ameriških dolarjev. To je primerljivo z vrednostjo 12. največjega BDP na svetu. Najobsežnejši posamezen potencial po ocenah svetovalne družbe Frost&Sullivan predstavlja pametno upravljanje in pametno izobraževanje (20,93 %), sledita pametna energija (16,65 %) in pametna zdravstvena nega (15,26 %). Kako velik del kolača si lahko odrežejo slovenska podjetja? Mag. Jože Torkar, direktor Energetskih rešitev v Petrolu, ocenjuje, da lahko slovensko gospodarstvo s pravo strategijo uresniči med 0,5 % in 1 % tega tržnega potenciala, kar je približno med 7,5 in 15 milijardami USD. Priložnosti imamo po njegovem na vseh štirih področjih ponudbe ali tipih ponudnikov, tj. prodajalcih izdelkov strojne in programske opreme, mrežnih operaterjih, sistemskih integratorjih in ponudnikih storitev pametnega upravljanja: »… saj že ta trenutek na vseh teh področjih obstaja obilo znanja, izkušenj in uspešnih referenc«.

Največ potenciala v pametnem upravljanju in izobraževanju. Vir: Frost & Sullivan

Petrol s storitvami pametnega upravljanja in sistemskega integratorstva – z lastnim inovativnim poslovnim modelom MUMESCo, Multi Utility, Mobility and Environmental Service company – cilja na prevzem 0,3 % svetovnega tržnega potenciala pametnih mest na naslednjih konceptih pametnih mest: pametna energija, pametna infrastruktura, pametna tehnologija, pametne zgradbe in pametna mobilnost. Tržne cilje uresničujejo na Balkanu, v Italiji in Avstriji. Med njihovimi že izvedenimi uspešnimi projekti v regiji so Beograjske elektrarne, kjer z implementacijo sistema na letni ravni prihranijo več kot odstotek porabljene primarne energije, kar jim prinese 1,5 milijona evrov prihranka.

Pameten promet predstavlja relativno majhen del svetovnega tržnega potenciala pametnih mest, približno 10 %. A potencial za slovenska podjetja z močno bazo dobaviteljev avtomobilski industriji odpira pospešena uvedba zelene električne mobilnosti. »Hitra rast električnih pogonov pomeni priložnost za industrijski razvoj in proizvodnjo. To je danes še trg v povojih, a se bo v okvirno petih letih razvil v potencial, vreden več milijard evrov,« razvoj trga ocenjuje dr. Iztok Seljak, predsednik upravnega odbora Hidrie. Podjetje si zastavlja, da postane ena ključnih globalnih družb na prebojnih rešitvah za elektromotorske pogone. »Z našimi rešitvami na pogonskem električnem sistemu sta danes že opremljena elektro superšportnik mercedes benz SLS AMG E-cell in najzmogljivejši serijski avto na svetu, hibrid Porsche 918 Spyder. Prisotni smo tudi v drugih največjih avtomobilskih znamkah in kmalu si sodobnega električno gnanega avtomobila brez Hidriine prisotnosti na pogonskem elektromotorju ne bo več moč predstavljati,« ambicijo podjetja pri razvoju pametnih mest opisuje Seljak.

Evropa: pametno hitri ali počasni?

Koncept pametnih mest je Evropa vgradila v Strategijo 2020 pametne, trajnostne in vključujoče rasti, ki govori o cilju 20-20-20: 20-odstotnega zmanjšanja emisij plinov, 20 odstotkov pridobljene energije iz obnovljivih virov in 20-odstotnem porastu energetske učinkovitosti. Vprašanje pa je, kako hitro se temu cilju približujemo. Na evropski lestvici Green City Indexa – s katerim je Siemens leta 2009 v sodelovanju z analitskimi hišami izmeril okoljsko učinkovitost mest; na vrh se je zavihtel Kopenhagen, sledita pa mu Stockholm in Oslo – se mesta v CEE regiji praviloma uvrščajo v drugo polovico. »Za pametna mesta je ključna visoka ozaveščenost različnih deležnikov v mestu, tako mestnih oblasti kot tudi prebivalcev in organizacij, ki v nekem mestu delujejo,« pojasnjuje mag. Martina Merslavič, vodja korporativnega komuniciranja v Siemensu. 

Financiranje razvoja pametnih mest je mogoče z javno-zasebnimi partnerstvi in modeli projektnega financiranja.

Med slovenskimi mesti je bila ocenjena edino Ljubljana, ki se je med 30 sodelujočimi uvrstila na 19. mesto. Na lestvici pametnih mest, ki jo izračunavajo raziskovalci dunajske tehnične univerze, je Ljubljana med 77 srednje velikimi mesti v Evropi zasedla 15. mesto. Ana Seliškar, svetovalka za pametna mesta v korporaciji CISCO, z vidika dinamike razvoja izpostavlja Hamburg, Linz in Dubrovnik: »Hamburg z najsodobnejšo tehnologijo naslavlja zapletene izzive, kot so promet, onesnaževanje, dvig konkurenčnosti in gospodarska rast. Luka Hamburg bo tako v naslednjih desetih letih podvojila obseg kontejnerskega prometa, brez da bi povečala območje obratovanja in to z manjšimi obratovalnimi stroški in brez negativnih vplivov na kakovost življenja v mestu.

Med bližnjimi mesti pa lahko pogledamo Linz, ki s pametnimi tramvaji dosega izjemna znižanja toplogrednih izpustov in tako pozitivno vpliva na ohranjanje okolja in s tem kakovost življenja občanov. Mesto Dubrovnik je eno od redkih, ki že ima sprejeto strategijo pametnega mesta, ki seveda temelji na obstoječih mestnih razvojnih strategijah, vendar prinaša dodano vrednost, kot je medoddelčna koordinacija, dodelitev prioritet ter usklajeno vodenje.« Razvoj pametnih mest si je zastavila tudi iniciativa Samit100 poslovnih voditeljev, ki je to tematiko postavila kot eno osrednjih tem srečanja v Portorožu. O njej so se na dogodku pogovarjali s štirimi župani regijskih prestolnic.

Kako pametno se povezujejo slovenska podjetja? Vir: Frost & Sullivan ter Jože Torkar, Petrol.

Pospešek razvoja povezan s financiranjem

Eno večjih preprek bolj dinamičnemu razvoju pametnih mest predstavlja nanciranje. Po raziskavi družbe Osborne&Clark iz leta 2014, v kateri je sodelovalo 300 vodilnih v evropskih tehnoloških podjetjih, investicijskih skladih, bankah, svetovalnih podjetjih in državni upravi, kar tri četrtine sodelujočih meni, da je rešitev v javno-zasebnem partnerstvu in modelih projektnega financiranja. V Petrolu, kjer je investicijski potencial družbe do sedaj sicer zadostoval, za naslednje petletno obdobje že pripravljajo inovativne nančne modele, ki bodo omogočali večkratno povečanje vlaganj v razvoj pametnih mest. V Siemensu izziv financiranja premoščajo z modeli energetskega pogodbeništva. Ti investitorjem omogočajo, da investicijo v določeno tehnologijo plačajo preko bodočih prihrankov energije. Zanimiv je tudi trend v smeri dinamičnih cenovnih politik, pojasnjuje Merslavičeva: »V Izraelu je v času najvišje prometne konice cestnina na hitrem pasu dražja, vozniki pa se lahko odločijo, ali bodo plačali malo manj in počakali, ali pa plačali višjo ceno in dobili boljšo storitev. Drugi podoben primer je iz energetike: v času visoke razpoložljivosti energije iz obnovljivih virov bi lahko bila cena elektrike nižja, s čimer bi lahko prispevali k bolj uravnoteženi ponudbi in povpraševanju in s tem k stabilnosti energetskega sistema.«

»EU sicer podpira razvoj pametnih mest, a so procesi za pridobitev evropskih sredstev dolgotrajni in kompleksni,« opozarja Julij Božič. Da bodo pomemben pospešek dali predvsem pomembni veliki razpisi EU projektov, se strinja Seljak: »Neposrednim izvajalcem, to je mestom, bodo dali potrebno osnovo za realizacijo prvih pilotskih projektov in rešitev s tega področja. S tem bodo spodbudili povpraševanje po teh rešitvah ter njihov nadaljnji razvoj, prodajo in proizvodnjo. Zaradi ekonomije obsega pa bodo te rešitve potem postale ekonomsko bolj konkurenčne od zdajšnjih. Pri tem je pomembno, da v okviru jugovzhodne Evrope na koridorju München–Salzburg–Ljubljana–Zagreb–Beograd–Skopje–Atene–Istanbul – za začetek s projektom Ljubljana–Zagreb–Beograd – zastavimo, prijavimo ter uresničimo projekte pametnih mest. Pri tem moramo nujno kreirati tudi potrebne osnove za njihovo medsebojno hitro železniško povezavo, da bo ta, gospodarsko ena najbolj zaostalih regij Evrope, dobila pomemben pospešek pri gospodarskemu razvoju.« Seliškarjeva ob tem izpostavlja izjemno prednost Poljske, ki je od Evropske komisije izpogajala daleč največ sredstev za investicije v pametne mestne infrastrukture.

 MQ utrinek

Med primeri sodobnih storitev pametnega mesta je spletna platforma Wellyo – digitalna trgovina za zaloge hrane, razvita v slovenskem ABC pospeševalniku. Rešitev je nastala iz ideje o preprečevanju metanja hrane v smeti – t. i. zero waste –, še preden ta sploh pride iz tovarne na krožnike. Preko Wellyo lahko proizvajalci živil prodajo kritično zalogo živil pred iztekom roka in ta živila hitreje in preprosteje pridejo do končnih kupcev.

Mag. Edita Krajnović je direktorica in urednica v podjetju Mediade. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 33, decembra 2015

Preberite tudi