Nov akcijski program: Osredotočimo se na sredino

Intervju s Christianom Ketelsom, glavnim ekonomistom The Boston Consulting Group, vodjo Centra za makroekonomijo v sklopu Instituta BCG Henderson.

Leto 2018 je za Christiana Ketelsa, enega najvplivnejših ekonomistov na svetu, pomemben mejnik. Kot glavni ekonomist se je pridružil The Boston Consulting Group, kjer tudi vodi Center za makroekonomijo v sklopu Instituta BCG Henderson. Slovenija ga je imela čast gostiti v okviru blejskega strateškega forum (BSF), ko je predstavil nov akcijski načrt. Meni, da pogosto prezremo t. i. sredino. „To so podjetja, regije, mesta in posamezniki, ki jim gre dobro – ne zelo slabo, vendar pa tudi ne odlično – manjka jim le pravi pristop.“ Ketels, ki je bil 17 let član profesorskega zbora fakultete Harvard Business School in je predsednik TCI, svetovne mreže zasebnih in javnih organizacij, poudarja, da za uspeh ne potrebujejo socialnih transferjev, temveč boljše prakse upravljanja in primerne tehnologije: »Ne potrebujejo doktorjev znanosti, ampak dobro usposobljene inženirje.«

Kako doživljate Slovenijo, v kontekstu slogana I feel Slovenia?

V sklopu BSF sem bil prvič na Bledu, ki je čudovit. Mesto je navdihujoče in zelo dobro ponazarja vašo državo. Narod voda in gora – med zahodno in vzhodno Evropo, na stičišču vseh teh regij.

Kakšne vtise vam je pustil BSF?

Navdušila me je ambicija foruma, da postane del evropske in celo globalne razprave. Namesto da bi se osredotočili na pomen za Slovenijo ali ožji geografski kontekst okoli vas, ste si zadali cilj vključiti se v mnogo širšo razpravo in postati del večje družine. To je vredno pohvale in je znak zrelosti države.

Navdušen sem bil tudi nad proevropskim odnosom. Bilo je jasno, da je prisotno zavedanje, da je naša prihodnost odvisna od naše sposobnosti sodelovanja v Evropi.

Kaj je bistvo identitete EU?

Heterogenost s skupnim jedrom. Pri tem je ključno dvoje. Prvič, naše kulture in zgodovina se razlikujejo – to bogati evropsko izkušnjo in ji daje vrednost. Vendar hkrati pomeni, da se ne bomo nikoli odrekli nacionalni identiteti v zameno za neko skupno evropsko identiteto. 

Ko ravnaš prav, to ne bi smelo ogroziti tvojega dobička in interesa delničarjev.

Drugič, skupen nam je evropski podton. V preteklosti smo drug na drugega vplivali na več načinov, pozitivno in negativno. Tako je nastala trdna skupna vez. Uspešno evropsko povezovanje mora zajemati oba elementa.

Vaše razmišljanje o evropski identiteti je sorodono tudi filozofiji, ki jo imate kot strokovnjak na področju ekosistemov grozdov – ti nastajajo na podlagi medsebojne povezljivosti sorodno mislečih. Se strinjate?

Nekaj podobnosti je v tem, da se tudi grozdi osredotočajo na to, kako se določene lokalne zmogljivosti in prednosti odražajo v globalni realnosti neke panoge. Vsaka lokacija in vsak grozd sta edinstvena, obenem pa so vsi del evropskega ali svetovnega tržišča, kjer imajo svojo vlogo. Uspešni grozdi in ekosistemi izkoriščajo oba vidika – svoj edinstveni prispevek in vključevanje svoje ponudbe v širši kontekst trga ter vrednostne verige.

Po zadnjih globalnih meritvah, ki jih opravlja Legatum Institute, sodi Slovenija med države blaginje – med 149 državami smo na 21. mestu. Najslabše pa smo se odrezali pri poslovnem okolju, kjer zasedamo šele 60. mesto. Kako je mogoče, da je v neki državi čudovito živeti, obenem pa slabo delati?

Slovenija je vodilna država v srednji in vzhodni Evropi in je prehitela nekaj zahodnoevropskih držav. Dobro se je odrezala pri BDP, pa tudi pri širših vidikih socialnega napredka. BCG izvaja oceno trajnostnega gospodarskega razvoja (SEDA), kjer je Slovenija uvrščena zelo visoko. Pomembno vlogo pri pojasnjevanju uspešnosti Slovenije ima vaš geografski položaj. V prid izkoriščate prodiranje in povezovanje z zahodno Evropo, zlasti industrijskimi mrežami od južne Nemčije do Avstrije.

Po oceni Legatum je Slovenija res slabše uvrščena glede na poslovno okolje, drži pa tudi, da pri tej lestvici poslovno okolje razumejo v razmeroma ozkem smislu, tako da so elementi, kot so človeški kapital, sposobnosti, znanje, zajeti v drugih delih indeksa.

Imate kakšno priporočilo?

Težko kaj priporočim brez poglobljene analize vaše države. Poudaril bi, da ima vaš georgrafski položaj izjemno velik vpliv na priložnosti, ki jih imate.

Na BSF ste predstavili nov akcijski program, ki temelji na treh načelih. Katerih?

Prvo načelo je merilo uspeha. Vprašati se je treba, kaj je naš cilj? Gre na primer za meritve socialnega učinka, ne le povprečja BDP na prebivalca.

V drugi fazi se osredotočamo na to, kaj bomo glede tega ukrenili. Ponavadi storimo dvoje. En pristop se osredotoča na to, kako najboljše akterje še izboljšati, saj so pogosto oni zaslužni za največje donose na naložbo: kako lahko ustvarimo še enega zmagovalca. A zavedati se moramo tudi, da so vsi ti podjetniki in podjetja z visoko rastjo le majhen delček v gospodarstvu. Zato se pri drugem pristopu osredotočimo na tiste, ki zaostajajo; na podjetja, ki so daleč od najboljše prakse, in posameznike z nizko produktivno zaposlitvijo oz. tiste zunaj trga dela. V tem smislu bi morali na gospodarski razvoj gledati skoraj kot na socialno politiko.

Podatki o recesijah kažejo, da jih je manj in da so povprečno blažje. A kadar nastopijo, je njihov vpliv globok. Imamo novo mešanico – stvari so večinoma dobre, ko pa dežuje, gre za naliv.

Dajemo tistim, ki sami niso uspešni. To sicer ima svojo vrednost, vendar pogosto nastane past odvisnosti in v resnici se ne razvijajo.

Pogosto nam manjka velika skupina na sredini. To so podjetja, regije, mesta in posamezniki, ki jim gre dobro – ne zelo slabo, pa tudi ne odlično – manjka jim le pristop prave vrste. Ne pomaga jim, če govorimo o tveganem kapitalu, saj je to predaleč od njihove realnosti. Obenem pa ne potrebujejo več socialnih transferjev. Potrebujejo boljše prakse upravljanja, prave tehnologije. Ne potrebujejo doktorjev znanosti, ampak dobro usposobljene inženirje; ljudi, ki lahko delajo v tovarnah. Poskrbeti moramo, da je v središču pozornosti ravno ta sredina.

Tretji element se nanaša na primerne dodatne cilje. Cilje, ki jasno odražajo pričakovanja, kar seveda ne pomeni, da se od vsakogar pričakuje, da bo prejel Nobelovo nagrado ali postal globalno podjetje. Gre za cilj, ki je zanje izziv in jih spodbuja k rasti.

Gre tu za širše vprašanje vodenja?

Vsekakor. Gre za vprašanje kulture. Kakšna pričakovanja imate kot narod. Potreben je dialog v družbi, da vsakdo na ulici ve in čuti, kakšno stališče imate kot Slovenija. To ni dialog za elito, a da se dejansko odvije, ga je treba sprožiti in voditi od zgoraj.

Je lahko kdo dober v poslu, a zaradi tega ‘ne gre v pekel’?

Kako lahko ustvarimo okolje, kjer s tem, ko ravnamo prav, dosežemo dobiček? Tako bi moralo biti samo po sebi. Ko ravnaš prav, to ne bi smelo ogroziti tvojega dobička in interesa delničarjev.

Slišimo svarila pred novo svetovno finančno krizo. Kaj napovedujete?

Odstranili smo nekatere nevarne dejavnike, ki so povzročili krizo leta 2008, banke so na primer bolje kapitalizirane. Toda ali to pomeni, da imamo sistematično manj tvegan sistem? Najbrž ne. Ustvarili smo sistem, ki je učinkovitejši za mala in srednje velika podjetja, ker se hitreje odzovejo. Podatki o recesijah kažejo, da jih je manj in da so povprečno blažje. Kadar nastopijo, pa je njihov vpliv globok – to smo videli v Evropi leta 2008 in kasneje pri krizah javnega dolga. Imamo torej novo mešanico – stvari so večinoma precej dobre, ko pa dežuje, gre za naliv.

Tonja Blatnik je direktorica inštituta iUFC-Institute for Universal Future Communications. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 42, decembra 2018.

Preberite tudi