Odpornost – ključ do vzdržnosti v negotovih časih

Avtor: Mag. Erik Kranjc je zaposlen v strateški prodaji v podjetju Kolektor Mobility, d. o. o., magistriral je iz teme razvoja strategije za povečanje odpornosti podjetja.

V dinamičnem svetu poslovanja, ki ga lahko primerjamo z divjim morjem, se podjetja srečujejo z nepredvidljivimi izzivi in težavami, ki lahko ogrozijo njihovo stabilnost in uspešnost poslovanja. Ključna spretnost, ki jih lahko reši pred temi viharji, je odpornost. Slednja ni le rešilni jopič v času kriz, temveč tudi moč in kompas, ki jih usmerja k izjemnim uspehom, ne glede na nenehne spremembe in nepričakovane izzive, ki jih prinašajo razmere na trgu.

Človek ima prirojeno potrebo po varnosti, predvidljivosti, nadziranju situacije in obvladovanju prihodnosti. Sestavni del življenja so tudi situacije, ko zaradi nepredvidljivih dogodkov izgubimo ta navidezni občutek obvladovanja dogodkov. Kriza predstavlja situacijo, ki ogrozi predvideno in utečeno obvladovanje procesov. S seboj prinaša strah, občutek tesnobe, kaotičnost, skrb za prihodnost in celo za preživetje. Človeka, skupnost ali podjetje lahko ogrozi ali utrdi.

Večplastno razumevanje odpornosti

Odpornost je kompleksen koncept, ki ga lahko preučujemo na različnih ravneh. Na individualni ravni sega opredeljujemo kot sposobnost posameznika, da ohranja stabilno delovanje po travmatičnih dogodkih. Na socialni ravni pomeni sposobnost spodbujanja, ohranjanja pozitivnih odnosov in vzdržljivosti pred stresorji ter socialno izolacijo. Nacionalna odpornost vključuje domoljubje, optimizem, socialno povezovanje in zaupanje v politične institucije. Generična odpornost se nanaša na sposobnost sistema, da absorbira motnje in se reorganizira v času sprememb, ohranjajoč bistvo, funkcijo, strukturo in identiteto. Na psihološki ravni pa se odpornost opredeljuje kot pozitivno prilagajanje življenjskim razmeram in kot preizkus karakterja, ki se pojavi po neuspehih in razočaranju.

Sprejemanje kratkoročnih finančnih izgub v korist dolgoročne stabilnost

V kontekstu organizacijske odpornosti pa ta raznolikost razumevanja odpornosti na različnih ravneh postane še bolj pomembna. Organizacijska odpornost vključuje sposobnost organizacije, da se sooči s krizami, ohrani svojo funkcionalnost in se prilagodi spremembam v okolju. Gre za latentno zmožnost, ki je ni mogoče neposredno izmeriti, in vključuje tudi pripravljenost podjetij, da sprejmejo kratkoročne finančne izgube v korist dolgoročne stabilnosti. Odpornost organizacije lahko razumemo kot pozitivno prilagoditev pod stresom in zahtevnimi pogoji ter kot nenehen proces prilagajanja spreminjajočim se okoliščinam.

Pomembno je zavedanje, da je strategije odpornosti treba razvijati ves čas poslovanja podjetja in ne šele ob pojavu kriznih situacij, takrat je lahko že prepozno.

Pomembna je tudi sposobnost organizacije, da predvidi krize, se odzove na nepričakovane motnje ter zagotovi, da škodljivi šoki ne bodo imeli dolgotrajnih negativnih učinkov na njen razvoj. Raziskave organizacijske odpornosti poudarjajo kompleksnost poslovnega okolja in potrebo po celovitem pristopu k upravljanju, ki je kljub svoji teoretični vrednosti težko opisljiv zaradi holistične narave. Odpornost se odraža v stalnih izboljšavah, stabilnosti ter sposobnosti preživetja, kar omogoča organizacijam premagovanje kriz in trajanje na dolgi rok. Odpornost in inovacije sta povezana koncepta, ki se medsebojno dopolnjujeta. Odpornost služi kot platforma za inovacije preko proaktivnega učenja, ki omogoča ustvarjanje in deljenje znanja znotraj organizacije.

6 ključnih ciljev za izgradnjo odporne organizacije

1. Krepitev identitete: Zgradite trdno identiteto, ki privablja ljudi, in jim dajte občutek pripadnosti. Poudarite namen organizacije, ki deluje kot magnet za zaposlene, ki želijo biti del nečesa večjega od sebe. Jasna vizija in vrednote zagotavljajo skladnost in usmerjenost v vseh odločitvah.

2. Izboljšanje organizacijske kulture: Kultura organizacije je temeljna. Spodbujajte učenje, inovacije ter komunikacijo idej med zaposlenimi. Gradite kulturo, v kateri prevladujejo skupna prepričanja, vrednote in pozitiven odnos, s čimer boste povečali odpornost.

3. Gradnja agilnosti in spretnosti: Organizacija mora biti hitra, spretna in brez nepotrebnih ovir. Spremenljiva organizacijska struktura in prilagodljiva delovna mesta so ključ do uspeha.

4. Odporna delovna sila: Delite znanje, negujte talente, spodbujajte raznolikost in nenehno učenje. Angažirajte zaposlene, da se spopadajo s spremembami in prevzemajo odgovornost.

5. Uporaba podatkov za povečanje prožnosti: Podatki so temeljna sestavina poslovanja. Razvijte podatkovno obogatene sisteme, ki omogočajo boljše upravljanje sprememb in boljše odločanje.

6. Pripravljenost in upravljanje s tveganji: Razvijajte sisteme za načrtovanje in odzivanje na spreminjajoče se okoliščine ter upravljajte tveganja. Predvidevajte in se pripravljajte na nepričakovane dogodke.

Organizacijska odpornost je nujna za uspeh v današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem svetu in strategije za dosego tega cilja se prilagajajo specifičnim potrebam in okolju organizacije. Postavljanje enotnih smernic za oblikovanje strategij odpornosti je nemogoče.

Ključne strategije vključujejo določanje drznih teženj, razvoj scenarijev namesto napovedovanja, ustvarjanje portfelja za varovanje pred tveganji in dinamično prilagajanje strategije.

Tehnološki napredek, globalna povezanost, okoljski izzivi in družbene napetosti postavljajo organizacije pred izzive, ki zahtevajo prilagajanje in hitre odzive. Krize, kot je pandemija covida-19, so opozorile na nujnost odpornosti, saj so organizacije nepričakovano soočile z grožnjami, ki lahko hitro ogrozijo njihovo preživetje. Odpornost je zdaj bistvena za obvladovanje sistemskih izzivov in ohranjanje uspešnosti v dinamičnem in spreminjajočem se svetu poslovanja.

Razlika med odpornimi in neodpornimi podjetji

Slika prikazuje razliko med odpornimi in neodpornimi podjetji na štirih različnih vrzelih. Prva prednost odpornih podjetij je zagotovo sposobnost hitrejšega prepoznavanja groženj. Temu sledi korist učinka, ki predstavlja sposobnost učinkovitejšega upiranja ali vzdrževanja začetnega šoka, kar je mogoče doseči z boljšo pripravo ali agilnejšim odzivom. Veliko prednost je mogoče zaznati pri sami hitrosti okrevanja, ki predstavlja sposobnost hitrejšega odmika od šoka z opredelitvijo prilagoditev, potrebnih za vrnitev na prejšnjo raven delovanja, ter njihovo hitro in učinkovito izvajanje. Nazadnje pa se koristi kažejo tudi v končni rezultanti, kar predstavlja večjo pripravljenost na novo okolje po krizi.

V tej luči se postavlja vprašanje, kako organizacije lahko dosežejo večjo odpornost. Ključne strategije vključujejo določanje drznih teženj, razvoj scenarijev namesto napovedovanja, ustvarjanje portfelja za varovanje pred tveganji in dinamično prilagajanje strategije. Z določanjem drznih teženj lahko organizacije izkoristijo krize kot priložnost za inovacije in prenovo svojih strategij. Razvoj scenarijev omogoča boljše razumevanje in upravljanje negotovosti, medtem ko ustvarjanje portfelja za varovanje pred tveganji zagotavlja konkurenčno prednost v času kriz. Dinamično prilagajanje strategije je vse bolj odločilno, saj tradicionalno letno strateško načrtovanje ne more slediti hitrosti sprememb na trgu.

Sila, ki loči povprečne od izjemnih

Kot smo spoznali, je odpornost tista skrivnostna sila, ki loči povprečna podjetja od izjemnih podjetij. Odpornost ni le ključ do preživetja v nemirnih vodah poslovnega sveta, temveč je tudi supermoč, ki podjetjem omogoča premagovanje vseh ovir in izzivov z neverjetno eleganco. Podjetja, ki se odločijo vgraditi odpornost v svojo kulturo, bodo odkrila skrivne zaklade uspeha. Sposobna bodo spreminjati izzive v priložnosti in se usmeriti proti neznanim obzorjem, ne da bi se pustila ujeti v pasti nenehnih sprememb.