Odkrito o skritih zmagovalcih

Med nami delujejo podjetja, ki so pri uvajanju ter vodenju poslovnih sprememb nadpovprečno uspešna. Še več, konstantne spremembe so del njihovega DNK zapisa, njihove miselnosti in delovanja. Čeprav nadpovprečno uspešna, so širši javnosti največkrat neznana. Zato smo jim nadeli ime »skriti zmagovalci«. Katera so ta podjetja?

Živimo v času, v katerem vladajo nepredvidljivost, kompleksnost in hitra odzivnost. Vsa podjetja, ne glede na njihovo velikost in industrijo, bodo morala vzpostaviti in graditi organizacijsko kulturo, v kateri bo prevladovala razvojno naravnana miselnost. Ta bo omogočala, da bodo spremembe in nenehne inovacije stalna praksa. S tem se bodo podjetja lahko prilagajala spremembam in preživela. Pri vzpostavitvi tovrstne organizacijske kulture se lahko za pomoč obrnejo na devet skrivnosti, ki jih poznajo skriti zmagovalci.

Podjetja, zavita v tančico skrivnostnosti

Skriti zmagovalci so visoko inovativna in specializirana majhna oz. srednje velika podjetja, ki so v svojih specifičnih nišah vodilna v mednarodnem merilu ali zasedajo prvo ali drugo mesto (glede na tržni delež) v svoji regiji. Koncept skritih zmagovalcev je pred 30 leti opredelil prof. dr. Hermann Simon, svetovno znani strokovnjak za strategijo, marketing in oblikovanje cen ter eden od mislecev Thinkers50. Po njegovi oceni je na svetu okoli 2.700 izjemno uspešnih podjetij, ki sodijo v kategorijo skritih zmagovalcev. Za razliko od večjih podjetij so ta tista, za katere veliko ljudi sploh nikoli ni slišalo. Sicer so znana v svoji industriji, a skrita širši javnosti.

V zadnjih 30 letih so povsod po svetu izvedli veliko raziskav na temo skritih zmagovalcev (v zadnjih letih je velik interes za ta podjetja tudi na Kitajskem). Ker nobene raziskave niso izvedli v CEE regiji, sta se IEDC – Poslovna šola Bled, Fakulteta za podiplomski študij managementa, in Združenje CEEMAN leta 2011 odločila, da prvo tovrstno raziskavo izvedeta tudi v naši regiji. V raziskavi, ki sta ju IEDC in CEEMAN izvedli v 18 državah s pomočjo 50 raziskovalcev, so odkrili, da je imela Slovenija takrat največje število skritih zmagovalcev na milijon prebivalcev, sledila nam je Estonija. To je bilo za Slovenijo neverjetno odkritje in hkrati spoznanje, da med nami delujejo izjemno uspešna podjetja, od katerih bi se morali učiti vsi.

2019: 10 slovenskih skritih zmagovalcev

V letih 2018 in 2019 sta se glede na hitro spreminjajoče se poslovno okolje IEDC – Poslovna šola Bled, Fakulteta za podiplomski študij managementa, in Združenje CEEMAN po sedmih letih ponovno odločila, da poskušata ugotoviti, kaj se je zgodilo s skritimi zmagovalci v CEE in Turčiji od leta 2011 do danes ter kako se ta podjetja soočajo s trenutnimi poslovnimi izzivi.

Novost te raziskave je, da so jo razširili tudi na ostale CEE in SEE države, skupaj so raziskovali v 22 državah: v Albaniji, Belorusiji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Črni Gori, Estoniji,

Po zadnji raziskavi imajo največje število skritih zmagovalcev v CEE regiji Poljska, Belorusija, Srbija in Slovenija. Slovenija pa ima tudi največje število skritih Zmagovalcev na milijon prebivalcev.

na Hrvaškem, v Kazahstanu, na Kosovu, v Latviji, Litvi, na Madžarskem, v Moldaviji, na Poljskem, v Romuniji, Rusiji, Srbiji, Severni Makedoniji, na Slovaškem, v Sloveniji, Turčiji ter Ukrajini.

Raziskavo, ki je potekala v letih 2018 in 2019, je izvedlo 66 raziskovalcev, ki so proučevali 304 podjetja in med njimi identificirali 105 skritih zmagovalcev. Od tega je 45 podjetij ‘starih’ in kar 60 ‘novih’ v primerjavi z letom 2011. Več kot 40 podjetij naj bi v naslednjih letih postalo skriti zmagovalec. Največje število skritih zmagovalcev imajo Poljska (11), Belorusija (10), Srbija (10) in Slovenija (10). Tudi tokrat ima Slovenija največje število skritih zmagovalcev na milijon prebivalcev.

Kaj se lahko naučimo od skritih zmagovalcev?

V času, v katerem vladajo nepredvidljivost, kompleksnost in hitra odzivnost, moramo biti fleksibilni, moramo biti odzivni, hitri in usmerjeni na zadovoljevanje potreb naših strank in uporabnikov. To so tudi nekatere od skupnih značilnosti skritih zmagovalcev, podjetij, ki so jih identificirali v zadnji raziskavi.

Naštevamo devet skrivnosti skritih zmagovalcev, ki prispevajo k njihovi umestitvi na globalni zemljevid najuspešnejših visoko inovativnih in specializiranih majhnih oz. srednje velikih podjetij:

1.      Nišna dejavnost

Osredotočeni so na specifično nišno dejavnost, kjer ponujajo inovativne rešitve, produkte, storitve za stranke in uporabnike, ki jih je težko ponoviti oz. kopirati.

2.      Izvozna usmerjenost

En izmed kriterijev za opredelitev podjetja kot skritega zmagovalca je zasedati prvo ali drugo mesto na regionalnem oz. globalnem trgu. Da je ta uspeh mogoče doseči, je potrebna izvozna usmerjenost.

3.      Usmerjenost na stranko oz. uporabnika ter dobavitelje

Pri svojem delu so usmerjeni na potrebe in pričakovanja strank oz. uporabnikov. Ta podjetja veliko časa namenijo vzpostavitvi dolgoročnih odnosov s strankami, dobavitelji in razumevanju njihovih potreb.

4.      Diverzifikacija storitev

Da se čim bolj približajo potrebam strank, so skriti zmagovalci čez čas razvili in nadgradili vrsto drugih storitev in produktov, ki zadovoljujejo strankine potrebe in pričakovanja.

5.      Kakovost in konstante inovacije

Znani so po svojih visoko kakovostnih storitvah, produktih in strankam prilagojenih rešitvah. Menijo, da so njihova največja konkurenčna prednost konstantne inovacije in nenehno izboljševanje produktov, storitev in rešitev. Konstantne spremembe so del njihovega DNK zapisa, miselnosti in delovanja.

6.      Agilnost, učinkovitost in hitra odzivnost

Fleksibilnost in hitra odzivnost sta po njihovem mnenju ključna elementa, del njihove organizacijske kulture, usmerjena na nenehne spremembe in inovacije. Ta naravnanost je razvidna tako iz odnosa do strank kot tudi skozi njihove interne organizacijske strukture in procese. Agilne pristope, Scrum metodologijo, vitko poslovanje/vodenje so skriti zmagovalci večkrat izpostavili kot elemente, ki vodijo do njihovih uspehov.

7.      Podjetniška miselnost

To so podjetja, ki so jih ustanovili kot spin-off, start-up ali kot družinska podjetja in ki so s pomočjo podjetniške miselnosti, usmerjenosti na stranke in konstantne spremembe ter inovacije zrasla iz malih v srednje velika podjetja. Podjetniška miselnost je eden izmed glavnih gonilcev njihovega uspeha.

8.      Usmerjenost na zaposlene

Skriti zmagovalci v večini zaposlujejo najboljše strokovnjake na specifičnem področju in najboljše talente, od katerih je odvisna njihova prihodnost. Zato svojim zaposlenim namenjajo enako mero pozornosti kot strankam.

9.      Delovanje na globalni ravni z učinki na lokalni ravni

Ne glede na to, da so skriti zmagovalci zelo mednarodno in izvozno naravnani, so prav vsi zelo tesno povezani z lokalnim okoljem. Družbena odgovornost in vpliv na okolje je ena izmed njihovih skupnih značilnosti.

Slovenski skriti zmagovalci so …

Če pogledamo vseh devet skrivnosti, lahko zelo hitro ugotovimo, da taiste značilnosti in recepte večkrat zasledimo v različnih publikacijah in revijah na temo managementa ali voditeljstva, ki govorijo o tem, kako naj bi izgledalo sodobno podjetje. Z velikim ponosom lahko odgovorimo, da tovrstna podjetja v naši regiji že obstajajo, precej jih je tudi v Sloveniji. Na to moramo biti zelo ponosni, hkrati imamo priložnost, da se od njih tudi učimo.

Med slovenskimi skritimi zmagovalci so: Akrapovič, ATech Elektronika, Cosylab, DOMEL, EKWB, NiceLabel – Euro Plus, Hidria Holding, Instrumentation Technologies, POLYCOM Škofja Loka, Tajfun Planina.

Stati in obstati

Vse skrivnosti in posamezne zgodbe o uspehu skritih zmagovalcev v CEE regiji bodo objavljene v knjigi, ki bo izšla naslednje leto. Vendar pa raziskava ni pomembna samo z vidika identifikacije skritih zmagovalcev in njihovih ključnih značilnosti, 

Z raziskavo smo želeli dobiti vpogled v potrebe skritih zmagovalcev, da jim pomagamo in stojimo ob strani pri njihovem nadaljnjem razvoju.

pač pa tudi z vidika razumevanja njihovih potreb po nadaljnjem razvoju.

Želeli smo dobiti vpogled v njihove potrebe, da bi lahko oblikovali priporočila za različne deležnike (visokošolske in finančne institucije, vlade in ostalo podporno infrastrukturo), da jim pomagamo in stojimo ob strani pri njihovem nadaljnjem razvoju.

Dr. Alenka Braček Lalić je prodekanja za raziskave na IEDC – Poslovni šoli Bled, Fakulteti za podiplomski študij managementa. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 45 novembra 2019.

Preberite tudi