O vodenju se veliki lahko le učijo od malih
Ugotovitve raziskave Zlata nit kažejo, da bo za dolgoročno in trajnostno rast energijo treba usmeriti predvsem v večjo inovativnost in v gradnjo odnosa z zaposlenimi. Zato – vodje, voditelji, lastniki – vrniti se je treba k najpomembnejšemu »premoženju« podjetja, ki naj se počuti dobro in zaželeno. Tako bo tudi produktivno in trajnostno.
Slovenija zna marsikje izstopati. Tudi v raziskovanju. Takšen primer je raziskava Zlata nit, medijsko-raziskovalni projekt, ki od leta 2007 poteka pod okriljem Dnevnika. V 13 letih je v njej sodelovalo 91.287 zaposlenih iz 404 različnih podjetij. Raziskava meri, kaj vse zaposleni – človeški dejavnik – doprinašajo in zaznavajo v ter o podjetju. O organizacijski klimi, odnosu do zaposlenih, kakovosti vodenja, inovativnosti na delovnem mestu, kakovosti delovnega mesta, osebni rasti in razvoju, predanosti podjetju. Posredno in neposredno nam zaposleni povedo, kaj je pomembno danes in kaj bo jutri, v perspektivi uspešnosti delovanja podjetja, njihovega zadovoljstva, pa tudi vodenja in razvoja podjetja.
Katere dejavnike v podjetjih že od leta 2007 meri raziskava Zlata nit? Graf prikazuje vrednosti odgovorov na lestvici od 1 (sploh ne drži) do 5 (povsem drži).
Zaposleni so največje in najpomembnejše »premoženje« podjetja: velja v teoriji in praksi
Učinkovito in ustrezno ravnanje z zaposlenimi je eden izmed najpomembnejših pogojev uspešnosti podjetij. Kot smo že v preteklosti raziskovali v okviru Zlate niti, tudi različni avtorji izpostavljajo vidik podjetja kot koalicije deležnikov, med katerimi so v prvi vrsti zaposleni, šele nato kupci, dobavitelji itn. Tudi nekatere druge raziskave na podlagi empiričnih podatkov v slovenskem prostoru izpostavljajo vpliv kulture organizacijskega učenja in s tem človeka na poslovno uspešnost podjetja. A zato morajo podjetja zaposlenim zagotoviti tudi ustrezne pogoje za delo – le tako bodo ti lahko pri delu uporabljali svoje zmožnosti in znanja ter prispevali k uspešnosti podjetja. Predvsem pa se v podjetju počutili dobro in zaželeno. Kakovost odnosov med zaposlenimi in podjetjem ima pomembno vlogo ne le v raziskavah in organizacijski teoriji, ampak vsak trenutek v življenju in delu podjetja.
Ali pri nas inovativnost ne vpliva na dodano vrednost?
V letošnji analizi nas je zanimala povezanost izbranih dejavnikov z dodano vrednostjo in prihodki podjetja. Razlike v proučevanih povezavah med izbranimi dejavniki vodenja in dejavniki uspešnosti poslovanja se kažejo tekom celotnega proučevanega obdobja (2007–2019). Analiza vpliva proučevanih dejavnikov na ustvarjeno dodano vrednost na zaposlenega potrjuje močan pozitiven vpliv predanosti podjetju in organizacijske klime, medtem ko inovativnost pri delu v večini let proučevanega obdobja ni pokazala vpliva na dodano vrednost. V letih 2013–2017 je vpliv proučevanih dejavnikov na dodano vrednost na zaposlenega sorazmerno manjši.
Analiza proučevanih dejavnikov na ustvarjene prihodke iz poslovanja prikazuje še bolj raznovrstne rezultate. Medtem ko
Med vsemi merjenimi dejavniki v Zlati niti najmanjšo povezanost z dodano vrednostjo izkazuje inovativnost na delovnem mestu, pri prihodkih pa odnos do zaposlenih.
organizacijska klima, predanost podjetju in kakovost vodenja vplivajo na ustvarjene prihodke iz poslovanja, je moč opaziti, da ni neposredne povezave med odnosom do zaposlenih in prihodki iz poslovanja, povezava med inovativnostjo pri delu in prihodki pa je zelo šibka in prisotna zgolj v nekaterih letih.
Če povzamemo: ustvarjanje dodane vrednosti je bolj povezano s pozitivnim vrednotenjem izbranih dejavnikov, kot so organizacijska klima, predanost podjetju, kakovost vodenja idr., kot pa prihodki podjetja. Za slednje iščemo odgovore tudi v drugih dejavnikih, kot so stanje in nihanja v dejavnosti, konkurenca, struktura kupcev, stroški itd., medtem ko ustvarjanje nove vrednosti mnogo bolj neposredno povezujemo z zaposlenimi. Prav v tem imajo vodje in voditelji zato veliko odgovornost. Ne le za danes, ampak predvsem dolgoročno. Naloge vodij se skozi čas razvijajo in dopolnjujejo, pri čemer se danes od uspešnih vodij bolj kot kadarkoli prej pričakuje trajnosten odnos do zaposlenih, s poudarkom na razvoju talentov, novih kompetencah in vseživljenjskem učenju.
Predanost zaposlenih se kaže tudi v prihodkih podjetja
Kot kažejo rezultati longitudinalne analize, so razlike med podjetji zanimive tudi z vidika njihove velikosti. Seveda velikost nikoli ni in ne more biti edini dejavnik presoje, so pa zaznave zaposlenih pokazale odstopanja med velikimi, malimi in srednje velikimi podjetji med kar nekaj merjenimi dejavniki. Pri vplivu proučevanih dejavnikov na dodano vrednost na zaposlenega je moč opaziti vsaj delno podporo pri vseh dejavnikih za velika podjetja, pri srednje velikih podjetjih je ta podpora manjša (npr. kakovost vodenja praktično nima podpore), medtem ko pri malih podjetjih proučevanih povezav praktično ni moč opaziti.
Pri vplivu proučevanih dejavnikov na prihodke iz poslovanja je moč opaziti še večje razlike med različno velikimi podjetji. Medtem ko je organizacijska klima močen pojasnjevalni dejavnik ustvarjenih prihodkov v velikih podjetjih, to za mala in srednje velika podjetja ni moč trditi. Kakovost delovnega okolja med vsemi dejavniki najbolj vpliva na ustvarjene prihodke iz poslovanja v srednje velikih podjetjih, medtem ko je podpora predanosti podjetju ne glede na velikost podjetja konstantna in močna. Pri malih podjetjih je moč opaziti večjo podporo dejavnikom prav v času recesije, sicer povezav praktično ni.
Tri nasprotujoče si ugotovitve, vredne razmisleka
Čeprav se v raziskovanju in poslovni praksi vedno sprašujemo, kako vrednotiti vplive različnih dejavnikov na uspešnost podjetij – ob zavedanju, da je teh veliko – je dodana vrednost na zaposlenega vendarle pokazatelj sposobnosti in uspešnosti podjetja, ne glede na njihovo velikost. S tem pa tudi odraz vodenja in usmerjanja rasti podjetja ter izziv vodjem in voditeljem – kako, na kakšen način uspešno in trajnostno usmerjati razvoj podjetja tako, da bodo zaposleni zadovoljni dolgoročno.
V srednje velikih podjetjih na dodano vrednost močno vplivajo organizacijska klima, kakovost delovnega okolja in predanost podjetju; na prihodke pa kakovost delovnega okolja.
Nekaj nasprotujočih si ugotovitev pričujoče raziskave zato še posebej izziva v razmisleke, kot tudi nadaljnja raziskovanja:
1. mala podjetja so »posebna«, saj praktično ne izkazujejo povezave med merjenimi dejavniki in dodano vrednostjo v celotnem obdobju; malo podjetje se, kot kažejo ugotovitve analize, obnaša podobno kot veliko in srednje zgolj v času recesije (2011–2013/14);
2. pri srednje velikih podjetjih opažamo predvsem močan vpliv organizacijske klime, kakovosti delovnega okolja in predanosti podjetju na dodano vrednost ter močan vpliv kakovosti delovnega okolja na prihodke;
3. med vsemi merjenimi dejavniki splošno najmanj podpore za vpliv oz. povezanost z dodano vrednostjo na zaposlenega izkazuje inovativnost na delovnem mestu, pri prihodkih pa odnos do zaposlenih.
Iz odnosa do zaposlenih izvira rast
Z vidika malih podjetij je treba iskati vzroke uspešnosti drugje. Pri tem naj navedemo, da so vsa podjetja sicer izkazujejo nadpovprečne dodane vrednosti na zaposlenega v svoji dejavnosti – so uspešna. Kaj torej odlikuje zaposlene v malih podjetij drugače, kot v srednje in velikih podjetjih? Iz raziskav mikro in malih podjetij izhaja, da so organizacijska kultura, predanost, motivacija in vključenost tista, ki poosebljajo. Skupaj z lastnikom/managerjem imajo pomemben doprinos k uspešnosti delovanja. O vodenju in voditeljstvu se lahko veliko naučimo od malih – njihove predanosti, prežetosti z idejo rasti, usmerjenosti k človeku, visoko angažiranemu zaposlenemu. Tako visokih ocen namreč v srednje in velikih podjetij ne opažamo.
V splošnem veliko priložnosti rasti in razvoju podjetij še vedno daje inovativnost kot tudi odnos do zaposlenih. Ugotavljamo, da je spodbuda razvoju teh dejavnikov še vedno (pre)majhna, kar je tako del same kulture v podjetju, t. i. otipljivih kot neotipljivih virov v podjetju, predvsem pa izziv trajnosti rasti in razvoju podjetja kot osebnosti – to tkejo prav zaposleni, skupaj z vodstvom in lastniki.
Nasvet? V srednje in velikih podjetjih bo treba z vidika dolgoročne in trajnostne rasti podjetij usmeriti energijo vodenja v večjo (in prihodkovno uspešno) inovativnost, kot tudi v gradnjo odnosa do zaposlenih. Še posebej v koronsko-pokoronskih časih se to kaže kot eno najbolj strateško pomembnih področij obstoja in razvoja podjetij. Zato – vodje in voditelji, pa tudi lastniki – vrniti se je treba k najpomembnejšemu »premoženju« podjetja, ki naj se počuti dobro in zaželeno. Le tako bo lahko tudi produktivno in trajnostno.