Nihče se ne boji sprememb na bolje
Zakaj se upiramo spremembam? Ker menimo, da se nam bo zaradi njih godilo slabše.
Dva moška sta gledala skozi rešetke zapora. Prvi je videl blato, drugi pa zvezde. Nauk te zgodbe? Svojo sposobnost prilagajanja na spremembe lahko izboljšate tako, da se osredotočite na prihodnost in da kozarec vedno vidite napol poln in ne napol prazen.
Pri obvladovanju sprememb je nadzor bistvenega pomena. Stres in nezadovoljstvo sta večinoma posledica občutka, da določenega področja svojega življenja ne obvladujete. Če pomislite na čas in kraj, ko in kjer ste se počutili najbolje, boste spoznali, da ste tam in takrat imeli vse niti v svojih rokah. Eden od razlogov, zakaj se radi vračamo s potovanj, je prav ta, da imamo tisti trenutek, ko stopimo skozi vrata, občutek, da nadzorujemo svoje okolje. Za vsako stvar vemo, kje se nahaja. Pred nikomer se nam ni treba zagovarjati. Lahko se popolnoma sprostimo. Spet smo prevzeli nadzor.
Psihologi to poimenujejo razlika med notranjim in zunanjim lokusom (o.p. mestom) kontrole. Vaš lokus kontrole je tam, kjer imate občutek, da določen del svojega življenja nadzorujete. Posamezniki, ki jih vodi zunanji lokus kontrole, imajo občutek, da jih vodijo zunanje sile: njihovi računi, odnosi, izkušnje iz otroštva ali zunanje okolje. Take osebe so podvržene visoki stopnji stresa, so zelo napete in zaskrbljene, prav tako jih vsaka novost vrže tira. Spremembe jim namreč predstavljajo grožnjo, da bi se lahko zadeve še dodatno poslabšale.
Najboljši način za soočanje s skrbmi je sesti za mizo in na papir zapisati odgovor na vprašanje: »Kaj točno me skrbi?«
Foto: Dreamstime
Po drugi stani pa so osebe, ki jih vodi notranji lokus kontrole, odločne, saj so prepričane, da svoje življenje usmerjajo same. Kot osnovno gonilo življenja dojamejo kar sami sebe, zato prevzemajo zelo veliko mero odgovornosti. Načrtujejo svoje delo, uresničujejo svoje načrte, pri čemer so močno prepričani, da se vsaka stvar zgodi z razlogom.
Popoln nadzor misli
Edina stvar, ki jo lahko popolnoma in v celoti nadzorujemo, je zavestni del našega uma. Zato se s spremembami najlažje soočimo takrat, ko prevzamemo popoln nadzor nad našimi mislimi. »Doživetje ni to, kar se ti zgodi; doživetje je izkoristek tega, kar se ti je zgodilo,« je zapisal angleški pisatelj Aldous Huxley. Iz citiranega lahko sklepamo dvoje: spremembe so neizogibne, ključnega pomena pri vrednotenju njihovega vpliva, pa je vaše razmišljanje. Ali jih boste izkoristili ali jim boste dovolili, da vam škodijo? Podobno je ugotavljal tudi filozof Rene Dubos v knjigi Slavitve življenja, ko je zapisal, da se sprememb danes bojimo bolj kot kadar koli prej, čeprav imamo za to manj razlogov. Bojimo se jih zato, ker menimo, da se nam bo zaradi njih godilo slabše. Skrbijo nas neprijetna presenečenja, zaradi katerih izgubimo del nadzora nad določenim področjem življenja. Po drugi strani pa se nihče ne boji spremembe, ki bi pomenila izboljšanje. Če bi denimo izvedeli, da boste zaradi dobitka na loteriji morali spremeniti svoj način življenja, se takšni spremembi ne bi izognili, niti je ne bi pričakovali s strahom.
Razočaranja so neizogibna
Vsi si želimo postati 'gospodarji sprememb', kar pomeni, da jih sprejemamo z odprtimi rokami, se jih razveselimo in jih izkoristimo za izboljšave, ki si jih želimo.
Ladjedelci vedo, da globlji kot je gredelj ladje, bolj bo ta ob viharju stabilna. Enako velja za vas. Globlji kot je vaš gredelj ali okoliščine, ki vplivajo na vašo uravnoteženost, manj verjetno je, da boste zaradi nepričakovanih sprememb zašli z načrtovane poti. Da bi to dosegli, si postavite visoke in jasne cilje, zapišite pa si tudi natančne načrte za njihovo uresničitev. Le z jasnimi cilji se lahko dvignete nad izzive in svoj pogled usmerite k svojim zvezdam vodnicam, ki vodijo vaše življenje in sanje. Prav tako pa boste le s trdnimi cilji postali vsestranski. Razočaranje na enem delovnem področju bo hitro premagalo dejstvo, da ste zelo zaposleni na drugem področju in tako si enostavno ne boste dovolili vložiti preveč čustvene energije v nekaj, kar se ni izšlo po načrtih.
Kriza je sprememba, ki se poskuša zgoditi.
Ne glede na to, kako vsestranski ste ali kako jasni so vaši cilji, pa se je treba zavedati, so razočaranje neizogibna. Takšno je pač življenje: enkrat zmagate, drugič izgubite. Ne glede na vaše napore in trud, bodo nepredvideni dogodki včasih pokvarili še tako dobre načrte. Neprekinjen proces sprememb in nazadovanja se prične, ko prvič postanete del delovne sile, nadaljuje pa se skozi vso vašo kariero. Težave in spremembe na delovnem mestu so kot dež – preprosto zgodijo se.
Kako se soočiti s spremembami?
Prvi korak je, da spremembe enostavno sprejmete kot del resničnosti. Sprejemanje se namreč zelo razlikuje od zavračanja ali upiranja; ko sprejemate je vaš um miren in pozitiven. Ameriški filozof in psihiater William James je izpostavil, da se brez tega, da smo zares pripravljeni nekaj storiti, ne moremo soočiti z nobenim problemom. Šele takrat, ko sprejmete dejstvo, da se je nekaj spremenilo, se lahko s spremembo soočite in jo izkoristite v svoj prid.
Eden od najboljših načinov, kako se soočiti s skrbmi, ki jih pogosto povzročijo spremembe, je, da sedete in na papir napišete odgovor na vprašanje: »Kaj točno me skrbi?« V zdravstvu namreč pravijo, da je natančna diagnoza že pol zdravila. Če sedete in zaskrbljujočo situacijo natančno pisno opredelite, naenkrat postane manj stresna in pogosto se bo rešila kar sama od sebe. S pomočjo korenitega opisa, ste težavo določili, sedaj pa se lahko lotite njenega reševanja.
Drugi korak je vprašanje: »Kaj je najhujše, kar se mi zaradi te spremembe lahko zgodi?« Veliko skrbi in stresa se pojavi zato, ker se enostavno ne želimo soočiti s posledicami. Če najhujši možni rezultat jasno opredelite, utegnete ugotoviti, da lahko zadevo prenesete. V duhu si zastavite cilj: če bo ta situacija imela najslabše možne posledice, to za vas ne bo pomenilo 'konca sveta'.
Postavite si visoke in jasne cilje, zapišite pa si tudi natančne
načrte za njihovo uresničitev.
Tretji korak upravljanja s spremembami je, da svoja dejanja prilagodite novonastali situaciji. Vprašajte se: »Kako lahko preprečim, da bi se zgodilo najslabše?« Temu rečemo tudi nadzor škode, poslovne šole pa ga poučujejo kot kriterij najmanjšega obžalovanja. Oboje zaznamuje proces, ko začnete razmišljati o vsem, kar lahko naredite, da svoj um prilagajate novim podatkom za soočanje s spremembami.
Zadnji del te štiristopenjske metode ravnanja s spremembami je izboljšanje obstoječega stanja. Resne spremembe, ki povzročajo resnične težave, so običajno znamenje, da nekaj počnete narobe. Obstaja star pregovor, ki pravi, da je kriza sprememba, ki se poskuša zgoditi. Pogosto boste ugotovili, da je sprememba zdrav in pozitiven korak k doseganju vaših ciljev.
Vse je za nekaj dobro
W. Clement Stone, milijarder in ustanovitelj podjetja Combined Insurance Company, je bil znan po svoji inverzni paranoidnosti. Bil je namreč prepričan, da je vsaka stvar, ki se mu zgodi, del zarote, ki mu pomaga biti še uspešnejši. Kadar koli se je zgodilo kaj nepričakovanega, je takoj dejal: »To je dobro.« Šele nato je situacijo preučil in odkril, kaj je na njej dejansko dobrodošlega. In vedno je kaj našel. V vsaki spremembi boste namreč našli nekaj koristnega zase. Iščite dragocene poduke, ki jih s seboj prinaša nazadovanje. Ali je sprememba znamenje, ki vas bo ob primernem odzivu rešilo pred še večjo težavo v prihodnosti?
Ker se lahko vaš um osredotoči le na eno misel naenkrat, se prisilite poiskati samo pozitivni vidik vsake spremembe. Tako bo vaš um ostal neobremenjen, vaš odnos pa optimističen in samozavesten. Dunajski psihiater Viktor Frankl je namreč dejal, da je zadnja človekova svoboda ta, da svobodno izbira svoj odziv na okoliščine. Tega, kar se nam zgodi, ne moremo nadzorovati, lahko pa nadzorujemo, kako se bomo spremembe obvladovali, namesto da bi jim dovolili, da one obvladajo nas. Na vsaki stopnji razvoja uspešno osebo označuje ravno sposobnost, da zna sprejemati negotovost ter da v nejasnih razmerah deluje mirno, jasno in s tihim pogumom.
Štiristopenjska metoda ravnanja s spremembami:
1. Sprejmite, da so spremembe realnost. Vprašajte se: »Kaj me ob tej spremembi skrbi?«
2. Določite najslabši možni izid. Vprašajte se: »Kaj je najhujše, kar se mi zaradi te spremembe lahko zgodi?«
3. Zmanjšajte največjo možno škodo kolikor se le da. Vprašajte se: »Kako lahko preprečim, da bi se zgodilo najhuje?«
4. Ukrepajte in čim bolje izkoristite trenutno situacijo – postanite inverzni paranoik. Vprašajte se: »V kakem smislu je lahko ta sprememba zdrav korak do doseganja mojih višjih ciljev?«