Ne več dela, temveč učinkovito delo

V okviru Observatorija smo s pomočjo obsežnega in podrobnega modela za največji del javnih izdatkov staranja prebivalstva v obliki pokojnin poskušali najti rešitve, ki bi dolgoročno zagotavljale javnofinančno stabilnost Slovenije z usmeritvijo v rast in ne zmanjševanje.

Ugotovili smo, da so ‘rezerve’ najprej v delovni aktivnosti. Brez državnih subvencij se s svojim delom preživljamo in plačujemo ustrezne davke kar sedem let manj kot, denimo, na Švedskem. Smo namreč premalo let polno delovno aktivni, preveč je dolgotrajnih bolniških, čakanja na delo ali pokoj, upokojimo se veliko prezgodaj in v pokoju skoraj ne delamo. Predolgo tudi ‘študiramo’, na primer dve leti dlje kot v Avstriji. Pa še zaposlovanje tujcev imamo urejeno zelo omejevalno.

Izvedena študija potrjuje, da lahko z določenimi dolgoročnimi, t. i. strukturnimi reformami spremenimo naše vedenje tako, da postopno izkoristimo vse te rezerve. S tem bomo zvišali raven BDP in delno zmanjšali vpliv staranja družbe na zniževanje deleža aktivnega prebivalstva in financiranje vse večjega obsega pokojninskih izdatkov. A to ne bo dovolj.

Dosegljiva rast produktivnosti: med 2 in 4 % letno

Ugotovili smo, da je za finančno vzdržnost potrebna tudi nedosegljivo visoka letna rast produktivnosti: na primer okoli 6 % v obdobju od 2038 do 2053. Po ocenah učinkov različnih ukrepov vidimo, da najboljše rezultate prinaša rešitev, ki smo jo v Sloveniji že imeli na začetku tisočletja – zaostajanje rasti plač za rastjo produktivnosti. Gre seveda za omejevalni ukrep.

Z modelom smo sklenili, da ob popolnem izkoristku ‘rezerv’ za povečanje delovne aktivnosti zaostajanje rasti plač za eno odstotno točko do leta 2030 omogoča vzdržnost pokojninskega sistema. Potrebne povprečne okoli 2-% rasti produktivnosti so namreč dosegljive, dosegali smo jih do zdaj.

Produktivnost ne pomeni delati več

Izdelali smo tudi osnovno sistematizacijo teh sprememb. Za spremembe je bistveno, da nikakor ne gredo v smeri časovno še več dela, ampak nasprotno, saj že zdaj delamo na teden veliko več ur, kot je povprečje evroobmočja.

Ob popolnem izkoristku ‘rezerv’ za povečanje delovne aktivnosti zaostajanje rasti plač za eno odstotno točko do leta 2030 omogoča vzdržnost pokojninskega sistema.

Delati pa moramo bistveno učinkoviteje, saj smo tu daleč pod povprečjem EU.  

Tako so med spremembami ključna vlaganja v znanje, avtomatizacijo, digitalizacijo in infrastrukturo, spremembe v družbeni nadgradnji, katere cilj je hitro izboljševanje strokovnosti, neodvisnosti in učinkovitosti pravnega sistema, državne uprave, ekonomske politike in ostalega javnega sektorja, pospešeno odpravljanje administrativnih ovir, povečevanje strokovnosti vodenja gospodarskih organizacij in njihovega korporativnega upravljanja ter ureditev trga dela z večjo prilagodljivostjo gospodarskemu ciklu ob hkratni večji varnosti za zaposlene.

Dr. Dušan Mramor, predsednik Observatorija Združenja Manager Članek je bil objavljen v 44. MQ reviji avgusta 2019.

Preberite tudi