Navdihovati mlade za več aktivnosti in drznosti

Po začetkih v javni upravi, mednarodnih izzivih na italijanskem in kitajskem trgu se je Lovro Peterlin vrnil v Slovenijo, kjer je že pred dopolnjenim 30. letom postal direktor Linea Directe. Avgusta je prevzel vodenje Sekcije mladih managerjev. Aktivnost je zanj valuta, ki jo je uvrstil tudi v svojo vizijo sekcije.

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Lovro Peterlin, Mladi manager leta 2013, je priznani svetovalec, mentor in predavatelj s področja marketinga in prodaje, ki pri svojih 37 letih uspešno vodi 150 zaposlenih v podjetju Linea Directa. Obenem predseduje Združenju za direktni marketing Slovenije, je član upravnega odbora Društva za marketing Slovenije in član nadzornega sveta družbe Paloma. Konec letošnjega avgusta pa je postal tudi novi predsednik Sekcije mladih managerjev. »Prepričan sem, da bo sekcija čez tri leta združevala več kot tisoč najboljših, najbolj strastnih in najbolj prodornih mladih managerk in managerjev,« napoveduje Peterlin.

Kaj je bila vaša motivacija za kandidaturo za predsednika sekcije mladih managerjev?

Za kandidaturo sem se odločil iz dveh razlogov: prvič, zaradi povabila upravnega odbora sekcije in osebnega povabila dosedanje predsednice Tjaše Kolenc Filipčič. In drugič, ker verjamem, da so v življenju pomembne valute aktivnost, povezovanje ter želja po odličnosti – vse kar Združenje Manager pooseblja.

Bistven je umirjen razmislek o dnevnih, tedenskih in dolgoročnih prioritetah.

Foto: osebni arhiv

Kakšne so ambicije sekcije?

Sekcija je doslej povsem uresničila svoje poslanstvo. Uveljavljala je uspešne mlade managerke ter managerje in postavila čudovit zgled ter etične norme prihodnjim generacijam. Tudi zato bo večina naših aktivnosti v bodoče povezanih z uresničevanjem enakega poslanstva: postaviti mlade managerje na zemljevid. Glavni fokus naših aktivnosti bo navdihovanje in motiviranje mladih k večji aktivnosti ter drznosti. Želimo preprečiti pasivnost slovenske mladine. Želimo spodbujati in združevati angažirane, ambiciozne in uspeha željne posameznike ter jim pomagati pri uresničevanju njihovih poslovnih in osebnih ciljev. Ambicijo po povezovanju bomo nadgradili v mednarodnem okolju in izkoristili možnosti, ki jih ponuja platforma Samit100. Učiti se moramo in želimo od najboljših ter se še bolj aktivno povezovati skozi programe mentorstva ter izmenjave znanj in izkušenj z mladimi Slovenci, ki uspevajo po svetu.

Kaj so po vašem mnenju vzroki za pasivnost slovenske mladine? Kako vplivati na spremembo družbenega duha?

Dr. Mirjana Ule odlično povzema ključne vzroke za nastalo situacijo: mladi so se znašli v primežu globalizacije in lokalizacije. Globalizirana mladinska kultura in težnje po individualizaciji življenja jih silita v globalizacijo življenja, hkrati pa jih negotova prihodnost sili v lokalizacijo, pasivnost in marginalizacijo. Seštevek obojega je odsotnost ambicij in družbene angažiranosti ter pretirana negativnost. Mladi potrebujejo izzive, ki jih lahko uresničujejo v širšem družbenem smislu. Namesto negativnih zgodb potrebujejo dobre in uspešne zglede, ki jih v Sloveniji ni malo. Mladi potrebujejo vzornike.

Vrednote mlajših generacij se spreminjajo. Materialne dobrine in lastništvo niso več vrednota. Kakšno je razumevanje starejših generacij do mlajših in obratno?

Materialne dobrine igrajo kar pomembno vlogo pri mladih, vendar večina nanje gleda kot na nekaj samoumevnega. Današnje življenje nujnega prilagajanja stalnim spremembam in njegova digitalizacija, predvsem pa komuniciranje, ki poteka preko družbenih omrežij, prinaša novo osebno in poslovno razumevanje sveta ter načina življenja. 

Managerji se ne delijo na stare in mlade, ampak na uspešne in neuspešne – na tiste, ki za sabo puščajo pogorišča, in tiste, ki gradijo brezčasne poslovne zgodbe.

Prinaša številne koristi, vnaša pa tudi veliko odtujenosti, povprečnosti, nerealnih ambicij in malikovanja egoizma, ki zavirajo motivacijo, vztrajnost in fokus. Prav tu lahko starejše generacije (po)kažejo drugo plat medalje: pomen sodelovanja, empatije, etičnosti, solidarnosti, profesionalizma, poslovne odličnosti, medsebojnega komuniciranja in samouresničevanja. Sam izredno cenim modrost starejših in iskrivost mlajših. Drug od drugega se lahko ogromno naučimo.

Aktivnost je valuta, navajate v programu. Kako najdete čas za vse aktivnosti?

Bistven je umirjen razmislek o dnevnih, tedenskih in dolgoročnih prioritetah. Sledi razporeditev posameznih aktivnosti v e-urnik, kar vključuje tudi čas za pripravo in zatem poročila oziroma analize srečanj in dogovorov. Do sebe sem zelo strog, poskušam se držati rokov in dogovorov, imam pa tudi odlično ekipo sodelavcev, ki so izredno profesionalni ter zagnani, tako da skupaj z njimi lažje usklajujem številne obveznosti.

Diplomirali ste iz politologije, se leta 2004 zaposlili na Ministrstvu za obrambo kot svetovalec za mednarodno sodelovanje in tri leta kasneje prestopili v zasebni sektor. Zakaj?

Ker sem bil štipendist obrambnega ministrstva, je bila po zaključenem študiju obramboslovja pot tja povsem naravna. Sem pa hitro ugotovil, da javni sektor ni idealno okolje za moje ambicije. Odločil sem se za menjavo kariere in MBA študij na MIB School of Management v Trstu. Ob sicer velikem tveganju se je odločitev izkazala za najboljšo osebno investicijo, saj sem sklenil številna prijateljstva z ljudmi z vseh koncev sveta in dobil priložnost dela v mednarodnem okolju, med drugim tudi na Kitajskem. Po vrnitvi v Slovenijo sem opravil številne razgovore v različnih podjetjih, vendar so bili v Linea Directi najbolj konkretni.

Kakšna bo sekcija mladih, ko bomo čez tri leta pogledali nazaj?

Želim si, da bi ohranila visok ugled in predstavljala zgled tako s strokovnega kot tudi etičnega vidika. Hočem, da iz sekcije izvirajo najboljši managerji in podjetniki v Sloveniji, želim pa, da se stopnja angažmaja v sekciji in zunaj nje poveča. Prepričan sem, da bo sekcija čez tri leta združevala več kot tisoč najboljših, najbolj strastnih in najbolj prodornih mladih managerjev in managerk z ambicijo regionalnega in globalnega uspeha ter veščinami in znanji, da to dosežejo.

Kako gledate na prihodnost managementa? Za koga predstavlja večji izziv, starejše ali mlajše managerje?

Prihodnost bo izreden izziv za vse, ki jim je v interesu ohranjanje 'statusa quo', namesto osebnega in poslovnega razvoja. Starost ne igra takšne vloge: poglejte primer Jeana-Clauda Biverja, ki ima že krepko čez 60 let, pa je že nekajkrat revolucioniral poslovanje številnih znanih blagovnih znamk v urarski industriji. Tudi v Sloveniji imamo kar nekaj uspešnih zgodb. Odličen primer preobrazbe v prihodnost usmerjenega poslovanja je Steklarna Hrastnik, kjer letošnji Manager leta Andrej Božič s starostno zelo raznoliko ekipo premika meje odličnosti poslovanja. Tudi v prihodnje se managerji ne bodo delili na stare in mlade, ampak na uspešne in neuspešne; na tiste, ki za sabo puščajo pogorišča, in tiste, ki jim uspe zgraditi brezčasne poslovne zgodbe.

Matjaž Kljajić je novinar v podjetju Mediade.

Intervju je bil objavljen v MQ reviji št. 39, novembra 2016