Navdih najdeš na najbolj raznolikih mestih

Avtorica: Nana Čemas je zunanja sodelavka družbe Mediade.

Združenje Manager je na letošnjem Januarskem srečanju priznanje Artemida podelilo dr. Viti Godec, direktorici družbe Lenis farmacevtika, in Evi McLellan, generalni direktorici slovenske podružnice Roche. Z njim je prepoznalo izjemni menedžerki, ki sta vodstveno funkcijo prevzeli prvič in uspešno prebili stekleni strop. Druži ju ozadje v znanosti in farmacevtska industrija, ki je, kot izpostavljata sami, v mnogih ozirih posebna.

Izzivi s področja zdravstva so v Sloveniji trenutno med najbolj perečimi. Kako jih občutite v vaših podjetjih in kako se nanje odzivate?

Godec: Kot člani Sekcije veletrgovcev z zdravili pri Trgovinski zbornici Slovenije se v Lenisu na področju zmanjševanja pomanjkanja zdravil trudimo biti aktiven partner z vsemi deležniki v zdravstvu, od zdravnikov, farmacevtov do regulatornih organov. Vendar zaradi omejenega državnega proračuna čutimo cenovne pritiske, še toliko bolj, ker smo specializirani za neregistrirana zdravila, ki brez uvoza v Sloveniji sploh ne bi bila dostopna. Z Javno agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke in Zavodom za zdravstveno zavarovanje smo v dobrih odnosih, po drugi strani pa se na Ministrstvu za zdravje od nastopa nove vlade sploh ne odzivajo na naše pozive k sodelovanju. Skozi ta intervju bi jih tako pozvala, da nam prisluhnejo, kajti skupaj lahko dosežemo več.  

McLellan: Pristop k razvoju produkta v Rocheju je holističen, kar pomeni, da zdravila predstavljajo le en delež našega delovanja. K izboljšanju sistema se trudimo prispevati tudi z delovanjem na področju vpogleda v poslovanja skozi digitalne podatke. S strani različnih akterjev smo naleteli na pozitivne odzive, npr. s strani Zdravniške zbornice Slovenije. Iz zunanje perspektive se mi zdi, da je Slovenija odrta za ideje iz drugih držav, toda obenem menim, da je na določenih področjih že zadosti močna in se ji tako ne bi bilo vedno treba ozirati navzven, temveč bolj navznoter.

Obenem smo si bolj podobni kot različni – težave, s katerimi se sooča zdravstveni sistem v Sloveniji, niso omejene le nanjo, ampak so prisotne tudi v drugih državah, v katerih sem delala, kot so Belgija, Kanada in Švica. Za nas je priložnost v številčni populaciji in ravno pravšnji velikosti za hitro učenje in implementacijo. Če se sodelovanja lotimo na pravi način, lahko skupaj dosežemo veliko.

Obe prisegata na moč sprememb kot glavno gonilo inovativnosti in napredka. Njihovo uvajanje pogosto spremljajo zadržki in pomisleki. Kako skoznje vodite svoje zaposlene?

McLellan: Poznate pregovor ‘konja lahko pripelješ do vode, a ga ne moreš prisiliti, da bi pil’? Podobno je temu. Kot vodja moraš svojim zaposlenim najprej prisluhniti. Med tem kar ti zaupajo, moraš razločiti med dejanskimi, resničnimi preprekami in tistimi, ki jih kot takšne le dojemajo, npr. zaradi izkušenj iz preteklosti. Nato moraš zaposlenim pomagati, da med njimi razločijo tudi sami. Drugi korak je sinteza skupne vizije, ki ljudi navdušuje. V naših pisarnah je ta jasno vizualizirana in vidna vsem. Tretji korak pa je spodbujanje zaposlenih do napredovanja, kajti že napredek sam je lahko velik motivator. Zaposlenih ne smeš siliti onkraj točke, od katere več sami ne bi mogli napredovati.

Godec: Naj uporabim metaforo iz kemije. Da lahko dve molekuli ali atoma ustvarita kemijsko vez, morata premostiti ‘oviro’, za kar je potrebna aktivacijska energija. Podobno je tudi pri uvajanju sprememb v poslovno okolje: zaposlene moraš ‘potisniti’ preko te ovire, kar narediš s pomočjo dolgoročne vizije, zaradi katere spremembo sploh uvajamo. Kajti na kratek rok spremembe pomenijo več in ne manj dela ter tako v našem delovnem ‘nahrbtniku’ predstavljajo dodatno obremenitev. Naša vizija je, da bo zaradi vpeljanih sprememb sčasoma delo postalo lažje. Vendar nekateri spremembe težje sprejemajo. Zelo koristno je, da so v ekipe vključeni t. i. agenti sprememb, ki njihove dvome pomagajo uravnotežiti z bolj pozitivno perspektivo.

Po napovedi PharmaVoice bo generativna umetna inteligenca postopoma spremenila prav vse faze proizvodnje zdravil. Kako na napoved gledate vi? Kako jo že uvajate oz. se pripravljate na to?

Godec: Sem velika oboževalka tehnologij in v naši ekipi smo številne novosti že vpeljali v vsakodnevne procese. Kljub temu pa generativne umetne inteligence v farmaciji ne vidim kot tako velikega dejavnika sprememb še najmanj pet let. Razlog za to je izredno stroga regulacija v naši industriji. Zdravila nenazadnje vnašamo v naša telesa in njihov razvoj mora biti natančno in strogo nadzorovan skozi vse stopnje. Ne trdim, da nam ne more biti v pomoč, a vsaj na začetku, ko sistemi še niso tako sofisticirani, je človeško znanje še vedno nujno za proizvodnjo varnih in učinkovitih zdravil.

McLellan: V Rocheju smo bili lani imenovali za vodilno podjetje pri rabi umetne inteligence v farmacevtski industriji. Uporabljamo jo predvsem pri odkrivanju novih zdravil, pri čemer si pomagamo z generativnimi modeli. Biotehnologija je s tega vidika zelo močna – raziskujemo lahko različne molekulske kombinacije in njihove pozitivne učinke. Gre za zelo vznemirljivo področje z velikim potencialom, a kot je omenila Vita, se postavlja vprašanje, kje bomo čez npr. pet let.

Godec: Vse to zahteva čas. Narava ima za seboj že več milijard let evolucije in tudi s pametnim programiranjem bo trajalo še veliko časa, preden jo bomo dohiteli.

V zadnjih letih družba vse več pozornosti namenja uravnoteženi zastopanosti žensk v ključnih testiranjih zdravil. Kakšna pa je situacija na področju zasedanja vodilnih mest v farmacevtskih podjetjih?

McLellan: Kar 75 % zaposlenih v zdravstvu predstavljajo ženske. Kljub temu kot oblikovalke sistema predstavljajo le 20- do 25-% delež, kar je problematično. Nobena druga industrija ne izvzema končnega uporabnika iz procesa oblikovanja sistema. Res je, da si vsaka ženska morda ne želi zasedati vodilne vloge, kar je popolnoma v redu. Toda pomembno je, da njihov glas slišijo tisti, ki te vloge zasedajo, in da je njihov pogled zastopan v sprejetih odločitvah.

»Namen, ki me žene, je izboljševanje človeških življenj skozi boljšo znanost. In ena mojih glavnih vrednot je poštenost – če so stvari dostopne, verjamem, da morajo biti enakovredno razdeljene po vsem svetu. To me ohranja živo.«

Slovenija je v tem vidiku zanimiva. Delež diplomantk s področja farmacije in medicine je višji kot v večini držav, v katerih sem delala, zato tudi zavzemajo večji delež na vodilnih položajih. Pediatrija in ginekologija tako odražata močno prisotnost in zastopanost žensk.

Godec: Farmacija je v Sloveniji zelo močna industrija in veliko žensk se je odločilo za vstop vanjo, tako da posledično več žensk v njej zaseda vodilne vloge, kot v drugih industrijah pri nas. Verjamem, da se bo razmerje med spoloma sčasoma izboljšalo v vseh industrijah, in namen priznanj, kot je Artemida, in Sekcije managerk pri Združenju Manager je ravno v tem, da pospešijo ta proces.

Na svoji lestvici vrednot obe visoko postavljata integriteto. Zakaj menita, da je njen pomen med vodji še vedno tako pomembno izpostavljati? Gre za primer izpostavljanja zaradi njene navidezne samoumevnosti ali pomanjkanja?

Godec: Mislim, da gre bolj za to, da kot vrednota ni dovolj prisotna ali cenjena v naših vsakdanjih življenjih. Skozi svoje delo in etično delovanje skušam predstavljati zgled in na ta način širiti integriteto navzven, med naše ekipe, poslovne partnerje in tudi širšo družbo, katere del smo kot podjetje. Integriteta je hrbtenica tega, kar pomeni biti človek – brez nje ne moreš stati pokončno in gojiti zaupanja ljudi.  

McLellan: Strinjam se z Vito. Integriteto vidim kot celoto in koherentnost posameznika, ki stoji za svojimi besedami in vrednotami, ki jih ceni. Menim, da je to osnova, na kateri slonijo vsi preostali principi.

Obe zelo cenita in poudarjata tudi pomen sodelovanja in medsebojnih odnosov. Na koga se kot vodji tako velikih in dinamičnih podjetij obrneta sami, morda za nasvet, spodbudno besedo ali podporo?

Godec: Vedno se posvetujem s svojo ekipo, z našim ustanoviteljem, svojo coachinjo, tudi z mentorji iz preteklosti … Če se le da, se izogibam temu, da o službenih zadevah govorim z možem, saj si želim poslovno in zasebno življenje ohranjati čim bolj ločeno. Vse bolj pa ugotavljam, da odgovore na poslovne dileme najdem vsepovsod, npr. v popularnih kulturi, besedilih pesmi, knjigah, filmih … Kajti ko o nečem poglobljeno razmišljaš, se to iskanje odgovorov odraža v tvojem vsakdanjem življenju.

McLellan: Ko si radoveden in gojiš pristno zanimanje za nekaj, lahko navdih najdeš na raznolikih mestih, kot je že omenila Vita. Sama imam zelo dobre prijatelje tako v zasebnem kot v poslovnem krogu in prav oni so moj velik navdih. Obenem vedno ohranjam odprto glavo za odgovore, tudi ko jih morda ne pričakujem.

Vita, kot znanstvenica po izobrazbi vedno izhajate iz številk in dejstev. Ste svoj pristop v procesu integracije družbe Medicopharmacia k družbi Lenis farmacevtika zaradi kulturoloških in socioloških razlik med zaposlenimi kdaj morali prilagoditi? Na kakšen način?

Res sem začela s števili in v laboratoriju, toda z leti in napredovanjem v karieri sem se vse bolj naučila in vzljubila delati z ljudmi. Menim, da bo to tudi za naprej postajalo vse pomembneje. Danes je ena mojih najljubših stvari prav to, da lahko svojim sodelavcem s prepoznavanjem in naslavljanjem njihovih interesov in potencialov pomagam rasti. S tem rastem tudi jaz kot oseba, raste naša ekipa in podjetje.

Godec: »Danes je ena mojih najljubših stvari prav to, da lahko svojim sodelavcem s prepoznavanjem in naslavljanjem njihovih interesov in potencialov pomagam rasti. S tem rastem tudi jaz kot oseba, raste naša ekipa in podjetje.«

Združevanje podjetij je bilo vsekakor polno izzivov, tudi iz kulturnih vidikov, a menim, da nam je uspelo. Veliko smo se naučili in četudi bi kakšno stvar za nazaj spremenila, menim, da smo v tistem obdobju z znanjem, ki smo ga imeli, naredili najboljše, kar smo lahko.

Eva, vaša petletna vizija za Evropo je zagotavljanje najboljše možne in individualno prilagojene zdravstvene oskrbe. Kako ohranjate zagon za doseganje tako »drznega« – kot mu pravite tudi sami – cilja? Kako zanj navdušujete sodelavce?

Sem znanstvenica in moja strast in vizija sta vedno bili, da skozi dobro znanost pomagam izboljševati življenja ljudi. Srečo imam, da gre za področje, ki me že od nekdaj zelo zanima. Moja starša prihajata s Poljske in spominjam se njunih pripovedovanj o nedostopnosti zdravil, ki so bila na voljo v npr. ZDA ali Nemčiji. Te zgodbe so se me močno dotaknile. Ena mojih glavnih vrednot je tako poštenost – če so stvari dostopne, verjamem, da morajo biti enakovredno razdeljene po vsem svetu. To me ohranja živo. Ker moji sodelavci prihajajo iz podobnih znanstvenih ozadij, jih iz tega naslova tudi ne rabim navduševati. Če že gre bolj za opominjanje, zakaj so del tega, bolj kot pa za prepričevanje.

Preberite tudi