Nas čakata še 202 leti do enakega plačila?

To je bilo sporočilo zadnjega srečanja Svetovnega ekonomskega foruma (WEF). Skupaj z ugotovitvijo, da ženske v povprečju zaslužijo le 63 % glede na moške, so objavili tudi zaskrbljujoče poročilo, da se stanje na tem področju žal ne izboljšuje. Za Združenje Manager je to pomembna tema, ki jo spodbujamo, in poglejmo si širši okvir ter nekaj primerov dobrih praks.

24. oktobra 1975 so se prebivalke Islandije odločile, da na ta dan ne pridejo v službo niti ne opravljajo ostalih ‘običajnih’ ženskih del. Kar 90 % Islandk je zavrnilo vsakodnevna opravila, kot so kuhanje, čiščenje, čuvanje otrok … ‘Stavkale’ so. Šole in vrtci so bili zaprti, ker na delo ni bilo učiteljic, vzgojiteljic, pomočnic, snažilk, kuharic idr. Veliko moških je zato svoje otroke vzelo s seboj v službo. Tako je bilo tudi na nacionalni radijski postaji – med branjem radijskih poročil se je v ozadju razločno slišalo čebljanje otrok. Ta dan je mnogim Islandcem v spominu ostal tudi zato, 

1. januarja 2018 je Islandija sprejela poseben zakon, ki določa in zahteva enako plačilo za moške in ženske. Zakon zavezuje vsako podjetje ali javno organizacijo, da vsake tri leta odda poročilo – analizo strukture plač vseh zaposlenih.

ker je v vseh trgovinah z živili zmanjkalo klobas, najbolj običajne hrane za hitro in enostavno kosilo. 24. oktober 1975 je zaznamoval sodobno Islandijo z močnim sporočilom, kako pomembna je vloga ženske na Islandiji in kako pomembno delo v družbi opravljajo ženske. Namen te enodnevne ‘stavke’ je bilo ne samo opozoriti, pač pa zahtevati enako plačilo za enako delo.

Islandke rade omenijo, da so hčerke Vigdís Finnbogadóttir, ločene matere samohranilke, ki je kmalu po tem dnevu, leta 1980, postala prva demokratično izvoljena predsednica Islandije. Vigdís, tako so jo klicali Islandci, ki se naslavljajo po imenu, ne glede na položaj v družbi, je bila sploh prva predsednica države v povojni Evropi. Dolžina njenega mandata je bila 16 let. S svojo vlogo je bila najprej zgled za ženske, nato pa je njena vloga postala norma za vse Islandce.

Standard enakega plačila na Islandiji in Veliki Britaniji

1. januarja 2018 je Islandija sprejela poseben zakon, ki določa in zahteva enako plačilo za moške in ženske. Ta zakon se dosledno nanaša tako na zasebna kot na javna podjetja, ustanove ali agencije in je obvezen za vsak pravni subjekt, ki zaposluje več kot 25 ljudi. T. i. Standard enakega plačila (ang. The Equal Pay Standard) zavezuje vsako podjetje ali javno organizacijo, da vsake tri leta odda poročilo – analizo strukture plač vseh zaposlenih. Cilj poročanja je, da mora vsaka zasebna ali javna organizacija zagotoviti, da so bile ženske in moški za opravljeno delo plačani enako. Glede na določila standarda sta na podlagi tega poročila le dve možnosti: v primeru skladnosti z zakonom podjetja dobijo certifikat, ki potrjuje skladnost s standardom enakega plačila; za nespoštovanje določila pa podjetje dobi kazen. Če organizacija certifikata nima, je to slabo za njen ugled.

Islandija ima po podatkih WEF tradicionalno izjemno dobre rezultate na področju premoščanja družbene vrzeli med moškimi in ženskami. Kazalci to vrzel merijo v 144 državah, nanašajo pa se na vrzeli v zdravstvu, politiki, gospodarstvu in izobraževanju. Tudi v Veliki Britaniji (z izjemo Severne Irske), morajo od aprila 2018 vse zasebne in nekatere javne organizacije z več kot 250 zaposlenimi poročati, kakšna je razlika med plačili za enako delo med ženskami in moškimi v podjetju.     

Pozitivnih učinkov, ki jih prinaša izenačena družbena vloga in s tem enako plačilo moških in žensk za enako delo, je veliko in resnično pozitivno delujejo na generacije mladih. Preden pogledamo, kakšno je stanje v Sloveniji, se še enkrat ustavimo na Islandiji in poglejmo nekaj  t. i. pozitivnih družbenih učinkov enakega plačila. 90 % Islandcev izkoristi trimesečni porodniški dopust. Islandke so visoko izobražene, veliko med njimi jih ima visoke vodilne položaje – ni pravilo, da bi bila ženska zaradi kariere v položaju, ko se mora odločiti, da prav zaradi kariere ne bi imela družine ali otrok. Ravno obratno – Islandke imajo vse. Tako kot njihova že druga predsednica, izvoljena leta 2017.

Slovenija: komaj 5 % predsednic uprav

Priznati moramo, da je tudi Slovenija v merjenju enakopravnosti spolov v svetovnem vrhu, kar nakazuje na razvoj v pravi smeri, a dejstvo je tudi, da je pred nami še dolga pot. V Sloveniji imamo namreč kar 58 % diplomantk, ki so na začetku kariere po deležu izenačene z moškimi kolegi, a med izvršnimi direktoricami jih najdemo komaj 20 % in samo 5 % jih zaseda mesto predsednice uprave. Priporočila in smernice za delovanje gospodarskih družb v Sloveniji niso dovolj. Podjetja jih sicer sprejmejo, a ker jih prav nič ne obvezuje, se v tej smeri nič ne spremeni. Z uravnoteženostjo tako zastopanosti v vodstvih kot pri uravnoteženju pri plačilu bo pridobila podjetja ter posledično tudi gospodarstvo in družba kot celota.

Ključ spodbujanja enakovrednosti,

Sloveniji imamo kar 58 % diplomantk, ki so na začetku kariere po deležu izenačene z moškimi kolegi, a med izvršnimi direktoricami jih najdemo komaj 20 % in samo 5 % jih zaseda mesto predsednice uprave.

enakega plačila za enako delo, je pomembno pri tem, ko kot družba skrbimo za razvoj talentov in njihovo rast ne glede na spol, pa tudi ne glede na starost, narodnost, prepričanja …

Tudi nekdanja evropska komisarka za transport in mobilnost Violeta Bulc je prav zaradi spodbujanja vključenosti žensk zelo zavzeto podprla iniciativo Ženske v prometu (ang. Women in Transport), saj je ravno promet ena izmed gospodarskih dejavnosti, kjer so ženske – šoferke, vlakovodje, pilotke, kapitanke ladij – najmanj zastopane. Manjša zastopanost žensk je hkrati izjemno velika priložnost, ki jo je podprla tudi Bulc.

Prva prejemnica certifikata Egual – Salary

Enako plačilo je izziv korporacij že od začetka industrijske revolucije pa vse do danes. Veliko je dobrih praks in podjetij, ki začenjajo to področje strateško izpostavljati kot eno izmed ključnih vrednot.  

Korporacija, ki je marca letos kot prva prejela certifikat Equal – Salary, je Philip Morris International. Certifikat, ki potrjuje, da je v tej korporaciji vsem ženskam ne glede na državo zagotovljena enaka plača za enako delo, kot jo dobijo moški kolegi, ji je podelila nevladna organizacija Equal – Salary Foundation. V certificiranje in presojo se je vključilo vseh 77.000 zaposlenih v podjetju Philip Morris International. Stroga presoja je trajala 18 mesecev. Philip Morris International je ob tej priložnosti lansiral tudi serijo navdihujočih zgodb zaposlenih žensk, ki bodo iz različnih držav in položajev poskušale interno opolnomočiti in spodbujati njihov prispevek pri preobrazbi družbe.

ZM: Z neuravnoteženostjo izgubljamo vsi

Združenje Manager si že več let prizadeva za večjo uravnoteženost na vodstvenih položajih v gospodarstvu. Managerke so se sicer znotraj ZM v okviru Sekcije managerk združile že leta 1990 in že takrat začele spodbujati enakost na vodstvenih mestih, tudi z nagradami ter priznanji, ki jih podeljujejo (Artemida, Vključi.Vse).

Lani je Sekcija managerk prizadevanja za spodbujanje uravnoteženosti spolov na vodstvenih položajih v gospodarstvu še okrepila. V javni razpravi o predlogu sprememb Zakona o gospodarskih družbah je ZM vložilo pobudo za zakonsko ureditev uravnoteženosti spolov v nadzornih in poslovodnih organih gospodarskih družb. Za pripravo celovite pobude je Sekcija managerk organizirala raznoliko delovno skupino partnerjev, ki za skupen cilj učinkovito povezuje organizacije gospodarskega sektorja in civilne družbe. Sestavljajo jo predstavniki podjetij, izobraževalne sfere, javnega sektorja, nevladnih organizacij in Združenja nadzornikov Slovenije. Njihove pobude in prizadevanja izvirajo iz zavedanja, da z neuravnoteženostjo vodstev v prvi vrsti izgubljajo podjetja, a posledično tudi gospodarstvo in družba kot celota.

Jadranka Jezeršek Turnes je svetovalka na področju komuniciranja znanosti. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 45 novembra 2019.

Preberite tudi