Napreduješ, ko se zaveš, kako malo veš

Točno 30 let je mimo, ko sem na Avto-moto zvezi Slovenije, takrat kot majhna punčka, prevzela svojo prvo dirkaško licenco in s ponosom zastopala barve Slovenije na dirkah v kartingu. Z družbo zato čutim posebno vez, ki se plete že več kot tri četrtine mojega življenja.

Organizacija, ki letos praznuje 110 let, je svojo preobrazbo doživela že marsikdaj. Danes je zaradi sprememb na področju mobilnosti ponovno pred razpotjem, kako naprej. Kljub nepredvidljivosti branže in kompleksnosti sprememb pa skupaj s sodelavci vidim in se veselim neštetih priložnosti ter možnosti, ki se nam ponujajo. Te sprejemamo z odgovornostjo, da rumeno blagovno znamko popeljemo na pot sodobne mobilnosti v sedmi prestavi, da lahko kljubujemo novim trendom.

Sodelavke in sodelavci so motor naše družbe. Stavim na njihov dober občutek in verjamem, da če se bodo dobro počutili, bodo tudi srečni, zadovoljni in produktivnejši. Zato se vedno znova sprašujem, kaj lahko storim zanje? Pri tem me vodi misel, da vrednosti našega življenja ne določa to, kar storimo zase, ampak to, kar storimo za druge. O tem se v AMZS dnevno pogovarjamo z vsemi zaposlenimi, ne le z vodji, saj je transparentna in odkrita komunikacija temelj zaupanja, ki ustvarja varnost in spoštovanje. Sestavna dela formule za dobre odnose sta še pozorno poslušanje in pristna pohvala. Vedno poudarjam, da sem prva med enakimi. Na ta način se trudim ustvarjati ‘gibanje’, ki se že širi znotraj naše družbe.

Nekoč zelo hierarhična organizacija je danes vse agilnejša. Spremenjena strategija, reorganizacija, digitalizacija in preobrazba kulture se dogajajo korak za korakom. Veliko delamo na podatkih in procesih. Zaznavamo, da proces razvijanja zaposlenih deluje, če je pristop sistematičen, konsistenten in tudi zabaven. Vztrajamo, vpeljujemo nove stvari in vabimo vse zaposlene, da jih soustvarjajo. Vseh 420 zaposlenih smo nedavno vključili v hekatone in iz njih dobili izjemne ideje. Okrepili smo zavedanje, da lahko spremembo miselnosti začnemo le pri posamezniku. Ta lahko spremeni sebe, nato skupaj spreminjamo družbo. Nenehen napredek je možen, ko se zaveš, kako malo veš. Odgovornost je na nas. Kot tudi zavedanje, da je marsikdaj bolj kot cilj pomembna pot, ki te uči, prilagaja na spremembe in pomaga razumeti cilj. Po večkratni menjavi informacijskega sistema v preteklem desetletju smo štiri leta nazaj stali pred odločitvijo, kako naprej. Imeli smo na DOS-u temelječ ERP, v očeh ljudi pa skrb pred novimi spremembami, ki bodo vplivale nanje in njihove delovne procese. Ustavili smo se. Razmislili. Naredili plan. 

Če je okolje pravo, marsikdaj zmoremo mnogo več, kot mislimo. Včasih potrebujemo le priložnost in spodbudo.

Danes vse bolj suvereno stopamo v svet tehnološkega napredka in že drzno razmišljamo o korakih naprej. Skupaj kot ekipa krepimo zaupanje med zaposlenimi, ki vidijo, da so spremembe zares prinesle veliko dobrega v njihova delovna okolja.

Portrditev temu so sodelavci, ki so v zadnjih treh letih dobili priložnost za napredovanje na drugo delovno mesto. Pri tem ni ključna pozicija, bistvena je osebna in strokovna rast. S tem raste tudi odgovornost posameznika in njegov prispevek. Izjemno je gledati napredek sodelavcev, tudi takih, ki so iz mehanika na servisu prevzeli vodilno mesto v družbi. Če je okolje pravo, marsikdaj zmoremo mnogo več, kot mislimo. Včasih potrebujemo le priložnost in spodbudo. Ljudje se namreč ne bodo spomnili, kaj vse si kot vodja naredil, ne kaj vse si dosegel, ampak kako so se ob tebi počutili.

Lep občutek je, ko imaš navdih. Čudovit občutek pa, ko nas navdihuje naše delo.

Lucija Sajevec, direktorica, AMZS, d. d. Članek je bil objavljen v 44. MQ reviji avgusta 2019.

Preberite tudi