Najboljši svetovni hoteli imajo sevniški podpis

Stilles pozna velika večina Slovencev, ki si ob omembi podjetja s 75-letno tradicijo v spomin običajno prikliče posamezne pohištvene kose v tipičnem rjavem lesu visokega sijaja in baročnem stilu. Precej manj ljudi pa ve, v kako pomembnega svetovnega igralca na trgu interierjev se je Stilles povzpel v zadnjih letih.

Sevniški Stilles je pod vodstvom predsednika uprave Roka Barbiča in zadnjega lastnika, podjetja AFP družine Polovič, marsikje v tujini referenca za najboljše, kar si investitorji v hotelske naložbe lahko zamislijo. Govorimo o najbolj prestižnih hotelskih znamkah, kot so največja hotelska veriga na svetu Marriott, pa Hyatt, Kempinski, Sheraton, Falkensteiner, Intercontinental, Ritz Carlton, Hilton idr. Tudi pri njih se projekti s Stillesovim podpisom ne izgubijo v množici: hotel Paragraph Shekvetili, ki ga je opremil prav Stilles, so pred kratkim izbrali za najboljši hotel v franšizi Marriott Evropa. »Za naročnike smo zanimivi, ker smo eno redkih podjetij, ki ponuja izvedbo na ključ, ker imamo odlične reference in ker se natančno držimo rokov izvedbe,« med sprehodom po prostranem sevniškem obratu pove Barbič, prvi mož podjetja od leta 2012 in letošnji dobitnik nagrade za izjemne dosežke Gospodarske zbornice Slovenije. Stilles je bil pred njegovim prihodom ‘običajni’ ponudnik stilnega pohištva, ki je opremljal tudi hotele. Danes počne praktično samo še to: 95 % posla predstavljajo hoteli, ostalih pet pa karavaning, torej oprema prikolic in avtodomov, ter izdelava stilnega pohištva za posamezne naročnike. Slednje, pravijo, je bolj kot ne samo še za dušo. »Hotel je za nas lahko zelo velika zgodba, lahko gre za posel, vreden 10 in več milijonov evrov. V zadnjih petih letih smo večino posla, 45 %, naredili na petzvezdičnih hotelih, 40 % na štirizvezdničnih, 15 % pa na butičnih, družinskih hotelih,« razloži Barbič.

Nočitev v gruzijski prestolnici, vredna vsaj 1.000 evrov

Njihov največji projekt doslej, Marriott The Luxury Collection v gruzijskem Tbilisiju, bodo končali prihodnje leto, razprostira se na kar 55.000 m2 površine, ponašal se bo s šestimi zvezdicami, imel bo 220 sob 48 različnih tipov, cena nočitve bo vsaj 1.000 evrov za najbolj ‘običajno’ sobo. Podoben prestižni hotel verige Marriott, pri katerem prav tako sodelujejo, raste tudi v Budimpešti. »Izpostavil bi tudi aprila letos odprti Grand Park Hotel v Rovinju, daleč najbolj luksuzni hotel ne le na Hrvaškem, pač pa na celotnem Jadranu in eden najbolj luksuznih v vsej Evropi. Investicija je bila vredna 100 milijonov evrov, notranja oprema je tako rekoč vsa naša, pri opremljanju smo sodelovali z enim najbolj priznanih dizajnerskih studiov v Evropi, milanskim Lissonijem. Zelo veliko dela imamo tudi na nemško govorečih trgih – v Nemčiji, Švici in Avstriji,« se o svojih impresivnih projektih ponosno razgovori Barbič.

Od nehvaležnega zadnjega v vrsti do glavnega izvajalca

Kako se je pohištveno podjetje sploh prelevilo v ponudnika celovitih storitev? »Nič ni šlo čez noč, zrasli smo na svojih bolečinah,« slikovito pove Barbič. Dokler so proizvajali le pohištvo, so imeli cel kup težav in stroškov, pravijo, končni izdelek jim je nudil le malo zadovoljstva. Naročila so dobivali preko posrednikov, zato so bile cene in dobički nizki. Ker so drugi deležniki v projektu zamujali, so morali prilagajati proizvodnjo, nemalokrat se jim je zgodilo, da izdelki na koncu niso bili ustrezni, saj na primer gradbeni delavci svojega dela niso naredili skladno z načrti.

»Investitorja to ni zanimalo, vse možne in nemožne napake so obesili nam, zadnjim na objektu. Omaro, ki je bila vredna več tisoč evrov, smo najprej ustrezno zasnovali, izrisali, jo v proizvodnji naredili, ustrezno zaščitili

Nekoč ‘običajni’ ponudnik stilnega pohištva, ki je opremljal tudi hotele, danes počne praktično samo še to – 95 % Stillesovega posla predstavljajo hoteli.

in poskrbeli za prevoz na včasih celo več tisoč kilometrov oddaljen objekt, tam pa doživeli šok. Gradbinci so strop spustili prenizko ali je električar napeljal elektriko drugam, kot je bilo predvideno v načrtu, zato smo morali omaro, včasih nekaj deset ali celo sto njih, prepeljati nazaj v Sevnico, jo predelati, spremeniti, ponovno odpremiti ter nato končno vgraditi v objekt. Kdo mislite, da je plačal reklamacijo in stroške?« tudi po nekaj letih z razočaranjem v glasu križe in težave, ki so jih spremljale na poti, opisuje prvi mož podjetja.

Prav zato je začel razmišljati in hitro tudi uresničevati ideje o razvoju še drugih, komplementarnih storitev. O tem, da bi bilo treba v delovni proces vstopiti čim prej in ga zastaviti tako, da sami pokrijejo čim več gradbenih faz projekta. Se pojaviti kot glavni izvajalec in sodelovati neposredno z investitorjem. Se prestrukturirati in dodobra dopolniti proizvodnjo. Naročniku ponuditi in prodati čim več dela lastnih inženirjev. Prodati sam načrt ter tudi vse druge komponente notranje opreme. Najprej manjšega hotela, nato postopoma vse večje in zahtevnejše. Sobe s kopalnico vred in druge hotelske površine izdelati na ključ. In natanko to počno danes: obvladujejo in obvladajo celoten proces notranje opreme posameznega objekta, preko množice načrtov vse od zasnove do končne izdelave in montaže. V idealnih razmerah na objekt vstopijo po končani tretji gradbeni fazi, postavijo predelne stene, poskrbijo za vso sanitarno tehniko, hidroizolacijo, elektriko, slikopleskarska dela, keramiko, tapete, parket, vrata, pohištvo. Še pogosteje kot pri gradnji so prisotni pri prenovi hotelov. Kar jim je še posebej pri srcu, saj so tako edini deležnik v celotnem procesu, odgovorni za vse.

V petih letih sunkovit skok prihodkov, dodane vrednosti in zaposlenih

Čeprav predsednik uprave Stillesa zagotovi, da niso ključne številke, pač pa zadovoljstvo strank, je njihova poslovna izkaznica navdihujoča. Leta 2013 so imeli približno osem milijonov evrov prihodkov, dodana vrednost na zaposlenega – teh je bilo tedaj 175 – je znašala 23.000 evrov. Lansko leto so zaključili s preko 32 milijoni evrov prihodkov, dodana vrednost je narasla na 35.000 evrov, zaposlovali so že 300 ljudi.

V Sevnici izdelajo vse lesene komponente; za kovino, kamen in druge potrebne kompozite poskrbijo njihovi podizvajalci. Večina je slovenskih, nekaj pa tudi hrvaških, italijanskih ter avstrijskih, a njihovo delo je vselej pod drobnogledom Stillesovih nadzornikov. Prav tako se morajo tudi za delovno silo, kot pravi Barbič, žal, vse bolj pogosto ozirati v tujino. Njihovi delavci, pa ne le v proizvodnji, pač pa tudi arhitekti, inženirji in nadzorniki, prihajajo iz držav nekdanje Jugoslavije, Ukrajine, Belorusije.

Raje zavrnejo posel kot prelomijo obljubo

In kako to, da je Stilles dovolj dober za najbolj zahtevne hotelske franšize po svetu, v Sloveniji pa skorajda ni prisoten? »Tudi v Sloveniji občasno kaj naredimo, bili smo zraven pri prenovi hotela Lev v Ljubljani in Habakuka v Mariboru,« komentira Barbič in doda, da dokler bodo slovenski hoteli pretežno v lasti države, za njih posla doma žal ne bo veliko … A še bolj kot to, pristavi, je jezen in žalosten, ker država nima posluha za nagrajevanje najboljših kadrov.

»V Stillesu delimo izkušnje večine srednje velikih slovenskih podjetij – voza ne vlečem naprej samo jaz,

Delimo izkušnje večine srednje velikih slovenskih podjetij – voza ne vlečem naprej jaz, pač pa 20 najožjih sodelavcev, ki so pripravljeni razumeti logiko našega posla, zanj dati svoje znanje in čas.

pač pa kakih 20 mojih najožjih sodelavcev, ki so pripravljeni razumeti logiko našega posla, zanj dati vse svoje znanje in čas. To ni naša služba, Stilles je naš način življenja. A prevečkrat jim tega vsaj finančno ne morem povrniti, ker so vsi dodatki tako zelo obdavčeni. Te politike enostavno ne morem razumeti,« zmajuje z glavo.

Žal pa mu je še zaradi nečesa: tega, da morajo zadnje čase vse več naročnikov zavrniti, saj je dela preprosto preveč. »Eno od naših ključnih vodil je, da moraš vse, kar kupcu obljubiš, izpolniti. Če tega ne moreš, posla raje ne skleni,« pogovor sklene Barbič.

Jerca Zajc Šušteršič je novinarka, zunanja sodelavka družbe Mediade. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 45 novembra 2019.