Molk med krizo ni prava poslovna odločitev

Z ljudmi se je treba ukvarjati. Poskrbeti za njih in njihovo zavzetost. Jim nameniti pozornost, jih postaviti v fokus. Povedano drugače: s sodelavci je v krizi treba komunicirati.

Od zaposlene v veliki finančni organizaciji izvem, da se njena ekipa s šefom ni slišala že od začetka karantene. Vsak dela od doma, občasno pride e-sporočilo, vezano na delovno opravilo, a nič več. Osupnem.

Morda je osamljen primer, a morda ni. Praksa je vsekakor ne-zgledna. Zastavi se celo vprašanje, ali omenjeni šef sploh opravlja svoje delo?! Naloga vodje je namreč voditi. In vodiš vedno LJUDI. Vodenje je, podobno kot velja za recimo za učitelje oziroma poučevanje, (p)oseben poklic. Ima velik vpliv na ljudi in s tem je povezana tudi visoka (samo)odgovornost.

Odgovornost vodje niso le rezultati

V času krize je odgovornost povezana s skrbjo za ljudi. Skrbjo, ki presega naloge, ki naj bi jih opravili skupaj. Gre za čut za so-človeka, so-delavca, njegove ali njene okoliščine. Strahove, negotovost. Kot so (bili) na primer Metkini in jih je zapisala na svojem LinkedIn profilu: “Moja zgodba: konec januarja sem po zaključku druge porodniške po 15 letih zamenjala službo.

Naloga vodje je namreč voditi. In vodiš vedno LJUDI.

Drugo delovno okolje, drugo področje. Po 15 letih se spet počutiš kot študent s fakultete, drugi okrog tebe pa sami mojstri. In začneš, se učiš, srkaš, skušaš unovčiti vse, kar si se naučil v prejšnji službi … in bum, pride korona. In spet zamenjaš okolje. Pisarna za hčerino otroško sobo.

Če si v uvajalnem obdobju, tvoj glavni projekt pa v veliki meri zajema tudi dogodke … no, zdaj je praznina … Kaj delati, kako se sploh česa lotiti, kaj sploh bo v prihodnjem mesecu, dveh, začnem kar pakirat? No, saj dolgo nisem bila, nisem še niti rože v pisarno prinesla.”

Upoštevajmo občutja sodelavcev

Delo od doma v vsakem primeru pomeni svojevrsten izziv tako za zaposlene kot za njihove vodje, piše dolgoletna managerka Tatjana Kolenc v Svetu kapitala. Kot pravi, se zaposleni spopadajo ali soočajo:

– z občutkom, da so v nenehni pripravljenosti in s tem povezanim stresom;

– z izzivom pomanjkanja delovnih ciljev;

– z občutkom, da morajo od doma delati še več kot sicer, ker se verjetno počutijo manj varne in povezane in s tem bolj ranljive;

– s spoprijemanjem z več vlogami naenkrat, t.j. usklajevanjem nalog, ki jih prinaša družinsko oz. zasebno življenje in službenih nalog oz. preklapljanjem med njimi;

– z občutki osamljenosti, pogrešajo neposreden stik s sodelavci;

– s svojevrstnim paradoksom fleksibilnosti dela od doma, t.j. z občutkom, da nenehno nekaj zamujajo.

Dr. Robert Golob, predsednik uprave GEN-I, prejemnik priznanja Zlata nit, najboljši zaposlovalec 2019, na webinarju z najboljšimi zaposlovalci odprto pove: “Bom brutalno iskren. Vse skupaj je grozno. Čeprav smo se pripravljali na izredne razmere in smo pričakovali težko obdobje, je realnost resnično težka. Večina, 90 odstotkov, nas dela od doma. A pri tem ne trpijo delovni, poslovni rezultati, temveč je hudo zahtevno usklajevanje delovnih obveznosti in zasebnosti – kako uskladiti delovne urnike zaposlenih staršev, ki delajo od doma, z urniki otrok.” Svojim sodelavcem je dal usmeritev, da se je pri organizaciji sestankov treba prilagoditi šolskim obveznostim otrok in starševske vloge pri tem.

Brez (pravega) komuniciranja ni zavzetosti za skupen cilj

Rainer Strack iz svetovalnega podjetja Boston Consulting Group na vprašanje udeleženca webinarja, kako pomembna je HR stroka v času krize, izpostavi tri ključne izzive, s katerimi se ukvarjajo podjetja. Nekatera podjetja so v covid času ogrožena likvidnostno. Spet drugim se trgajo dobavne verige. “Naročila še vedno prihajajo, začenjajo pa se težave z materialom,” recimo razloži Marino Furlan, direktor in solastnik podjetja Intra lighting, srebrne gazele 2018, v pogovoru za Dnevnik: “Samo en vijak, ki ga neka tovarna izdeluje za ves svet, lahko ustavi svetovno proizvodnjo svetil.”

Z ljudmi se je treba ukvarjati. Poskrbeti za njih in njihovo zavzetost. Jim nameniti pozornost, jih postaviti v fokus. Povedano drugače: s sodelavci je v krizi treba komunicirati.

Tretji izziv in ukvarjanje pa je skupen vsem podjetjem v tem času, pravi Strack: to so ljudje.

In z ljudmi se je potrebno ukvarjati. Poskrbeti za njih in njihovo zavzetost. Jim nameniti pozornost, jih postaviti v fokus. Povedano drugače: s sodelavci je v krizi treba komunicirati. Molk v zahtevnih okoliščinah ni prava poslovna odločitev. “V okoljih z visoko stopnjo nestabilnosti oz. spremenljivosti je treba vzpostaviti predvsem občutek zanesljivosti ter ohraniti konsistentnost in se držati preteklih dogovorov. V okoljih z visoko stopnjo negotovosti je odločilna vzpostavitev zaupanja, ki temelji na dobri komunikaciji in medsebojnem spoštovanju. V okoljih z visoko stopnjo kompleksnosti so ključni transparentnost, informacije in dejstva,” o vodenju in voditeljstvu v VUCA svetu in času v Svetu kapitala piše dr. Matevž Rašković.

Komunikacija je orodje povezovanja

Pri tem komunikacija ni sopomenka obveščanju ali zgolj posredovanju informacij. Beseda komunikacija izvira iz lat. communicare – sporočiti, posvetovati se, kar je izpeljano iz lat. communis, skupen. Komunikacija torej pomeni delati tako, da je (informacija, mnenje) skupno.

Šele z razumevanjem tega bistva komunikacije je moč voditi ljudi na pravi način, trajnostno in s potencialom preobrazbe. Veljalo je v vseh časih, danes toliko bolj: zavzetosti in motivacije sodelavcev ni brez (ustreznega) komuniciranja. Vodenje, kot smo ga poznali, brez aktivne skrbi za komunikacijo, je povozil čas, ne koronavirus. Komunikacija je vzvod, ki pomaga, da iz t.i. transakcijskega vodenja prestopamo v transformacijsko. Če je bilo nekoč izbirno, je zdaj obvezno in ga zahteva čas hitrih sprememb.

Vodenje, kot smo ga poznali, brez aktivne skrbi za komunikacijo, je povozil čas, ne koronavirus.

“Vodja, ki je najbolj pripravljen na delo v prihodnosti, je tisti s poudarjeno človeško noto,” je v svojem programu izpostavila predsednica Združenja Manager Medeja Lončar.

Zato, urimo se v komunikaciji: sistematični, jasni in z empatijo: sposobnostjo vživljanja v čustva ali občutja drugih. Novost, #Orodje za vodje, in tokratnih 7 zapovedi komuniciranja naj vam bo pri tem v pomoč. Z ambicijo, da se bodo vaši ljudje počutili kot Metka: “… Pa pride vsak dan jutranja kava in načrt dela. In klic: ‘Metka, kako si? Kako se počutiš? Tebe je pa to res doletelo v nehvaležnem času.’ In mi pade skala s srca. Nekomu lahko na glas priznam, to kar še sebi potiho ne upam: ‘Mal’ sem izgubljena.’ In dobiš zadolžitve, se spet učiš, švicaš, ampak produktivno. Vsak dan … Jutranje kave, kolegiji, popoldanci ter osebni klici. Vse je zlata vredno. Vsaj zame. Polagam na srce vsem vodjem, komunicirajte. Pomembneje je, kot si mogoče mislite.”

Mag. Edita Krajnović je direktorica podjetja Mediade.

Preberite tudi