Metaverse: Na ‘prave’ ali ‘meta’ počitnice?

Metaverse je bolj novodobna besedna skovanka kot revolucionarna novost. Ponovno razpravo je obudil Mark Zuckerberg s svojimi napovedmi o naložbah v razvoj na tem področju. Zagovorniki metaverse predstavljajo kot resničen svet, prenesen v virtualni prostor. Kot vzporedni svet, ki posnema resničnega v različnih prostorih in časih. Zametke tega, kar obljublja vizija, poznamo že desetletja. Vsi, ki rastemo z internetom, poznamo Second Life, ki je luč sveta ugledal pred 20-imi leti. Vzporedni svetovi se že danes na nek način manifestirajo skozi številne platforme in projekte, najbolj očitno na področju industrije iger.

Podjetja že ustvarjajo virtualne dogodke, kjer imajo skupne oznamčene prostore. Ena od ameriških znamk piva je na primer med Super Bowlom v metaversu odprla bar. Nike ima lasten showroom. Doživeli smo že koncerte resničnih glasbenikov v metaversu. Morda se spomnite, kako je leta 2007 Simobil (današnji A1) odprl svojo poslovalnico v metasvetu in organiziral zabavo z DJ Umekom v Second Lifu. Istega leta je tudi iPROM v virtualna nakupovalna središča, trgovine, javna zbirališča in ulice Second Lifa umestil oglasne panoje, na katerih so izvedli eno izmed prvih oglaševalskih akcij nasploh. Kljub tem pionirskim pristopom lahko rečemo, da so bili le poskusi nečesa, kar je bilo tedaj videti obetavno.

Metaverse, naj ga danes tako imenujemo, je le v fazi novih poskusov opredelitve. Tako kot so pred desetletji vsi vedeli, da prihaja internet, a nihče ni natančno vedel, kako bo videti, tako je danes z metaverse. Želja digitalnih velikanov za vstop na to področje je velika.

Privlačno igrišče za vsako panogo in blagovno znamko

Navidezna resničnost je privlačno igrišče za vsako panogo in blagovno znamko, ki razmišlja o načinih, kako v novem svetu izstopati. Če ne drugače, je ta val danes prikupno »jahati«, že zaradi posrednih »piarovskih« učinkov, saj »jezdeca« opredeljuje kot inovatorja.

Številne platforme nam danes omogočajo, da bolje izkoristimo prednosti dela na daljavo in

Metaverse ni nov koncept, je le v fazi novih poskusov opredelitve. Tako kot so pred desetletji vsi vedeli, da prihaja internet, a nihče ni natančno vedel, kako bo videti, tako je danes z metaverse.

hkrati do določene mere presežemo njegove slabosti. Z uporabo primerne strojne opreme za avdiovizualizacijo končnega odjemalca se z ekipami lahko še bolj pristno povezujemo.

Velike pridobitve z virtualnimi okolji vidim na področjih medicine, znanosti in izobraževanja. Širjenje metasvetov v slednje izjemno obeta. Predvsem je vredno spremljati tehnološki razvoj na tem področju in zaznavati aplikativne možnosti uporabe. Zavedati pa se je treba, da naložbe v to področje ne bodo obrodile sadov z danes na jutri. Vlaganja je treba opredeliti kot vlaganja v znanost in razvoj.

Lastništvo virtualnih dobrin

Navidezno resničnost lahko apliciramo na praktično vsa področja svojega življenja. Aplikacije ponujajo virtualno pomerjanje oblačil in obutve, nekatere tudi že nakupe virtualnih dobrin, s katerimi lahko uporabniki opremijo svoje avatarje. Virtualni sprehod po nepremičnini na drugem koncu sveta. Prodaja virtualnih potovanj, doživetij. Nekatere znamke že povezujejo lastništvo virtualnih dobrin

Če bomo določen virtualen prostor vzeli za svojega, bomo v okviru tega želeli tudi vlagati, imeti neko potrdilo o lastništvu nečesa, služiti. So vas otroci kdaj nagovarjali, da želijo nekaj kupiti v Robloxu?

z lastništvom dobrin v fizičnem svetu. Prodajajo tudi digitalna zemljišča. Če bomo določen virtualen prostor vzeli za svojega, bomo v okviru tega želeli tudi vlagati, imeti neko potrdilo o lastništvu nečesa, služiti. So vas otroci kdaj nagovarjali, da želijo nekaj kupiti v Robloxu? Industrija želi prodati idejo, da boste lahko v metasvetovih ali pa z njihovo pomočjo zaživeli in se uresničili v popolnosti. Toda v tem trenutku je pot do tja še precej dolga.

Vrsta etičnih vprašanj, na katera si bomo morali odgovoriti kot skupnost

Razvoj virtualnih svetov je in bo pogojen s hitrostjo internetnih povezav in procesorsko močjo. Strojna oprema končnega odjemalca je po moji oceni trenutno ena večjih ovir razvoja navideznih svetov. Ali pa, bolje rečeno, ena večjih ovir njihove množične uporabe in časa, ki ga bomo v njih preživeli. Se pa tu dotikamo tudi zasebnosti in varnosti ter drugih etičnih vprašanj, na katera si bomo morali kot skupnost, preden nadaljujemo, odgovoriti.

Dodaten pomemben vidik

Na Mars v naslednjem desetletju verjetno še ne bomo fizično potovali, bomo pa morda kupovali metapočitnice. Danes pa čim več potujmo v fizičnem svetu in se družimo s pristnimi ljudmi. Za vsak slučaj, če bo v prihodnosti to dobrina, ki si jo bodo lahko privoščili le redki.

je regulacija področja. Trenutno veliko govorimo o digitalnem okviru Privacy Shield Framework. Prakse in zavedanje o pomenu zaščite zasebnosti posameznika v digitalnem okolju se od trga do trga razlikujejo. Vse kaže, da bo svojo težo imela pobuda Digital sovereignty for Europe. Področje varovanja zasebnosti posameznika bo za ugled blagovne znamke izrednega pomena.

Trg ni nov, a ga zaznamuje eksponentna rast tehnologije

Kot rečeno, trg dejansko ni nov, je pa v svojih 20-ih letih obstoja doživel vrsto tehnoloških prebojev. Tudi pospešena digitalizacija zaradi pandemije je pristavila svoj delež. Tehnološki razvoj je eksponenten tako na področju programske in strojne opreme kot na področju hitrosti povezav. Na Mars v naslednjem desetletju verjetno še ne bomo fizično potovali, bomo pa morda kupovali metapočitnice in jih tudi zelo pristno doživljali, ne glede na svojo fizično lokacijo. Danes pa čim več potujmo v fizičnem svetu in se družimo s pravimi, pristnimi ljudmi. Za vsak slučaj, če bo v prihodnosti to dobrina, ki si jo bodo lahko privoščili le redki.

Simon Cetin je partner in ustanovitelj iPROM-a. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 50, aprila 2022.