Mentorska vez mentorske mreže

O mentorski vezi, ki sta jo spletli v 5. generaciji mentorskega programa Sekcije managerk pri ZM, smo se pogovarjali z mentoriranko Veroniko Pirh in mentorico Ireno Rupnik.

Mentoriranka: Veronika Pirh, direktorica, Spekter Žalec

Zakaj ste se odločili, da želite vstopiti v mentorski odnos?

Prihajam iz družinskega podjetja, v katerega sem bila vključena od otroštva. Moja mentorja sta bila vedno le starša. Lani sem se pridružila ZM in to, da lahko dobim zunanjega mentorja, se mi je zdela odlična priložnost, zato sem se takoj prijavila. Dobila sem mentorico Ireno, s katero sva se takoj ujeli.

Kaj ste si obetali od mentorskega odnosa?

Dobiti zunanji pogled na moje izzive, imeti nekoga, ki ga bom lahko vprašala za nasvet, njegovo videnje ob nastali situaciji. Imeti nekoga, ki me bo gnal naprej. Starša namreč mnogokrat dobronamerno pravita, naj se le malo ustavim.

Kako oz. kdaj so vam nasveti mentorice najbolj koristili?

Na začetku najine poti sva si zadali določene cilje, ki pa jih glede na letošnje ‘koronsko’ leto nisva mogli v celoti izvesti. Med karanteno sva se mnogokrat slišali po telefonu in si izmenjali informacije, kako se v drugih podjetjih spopadajo s situacijo. Te so mi zelo koristile, vedno sem dobila kakšno idejo in seveda pogum, kako delovati v časih, s katerimi nihče izmed nas še ni imel izkušenj.

Kateri je najbolj uporaben nasvet, ki ste ga dobili od mentorice?

Irena dela v multinacionalki in njeni nasveti o vodenju kadrov mi vedno koristijo. Od nje dobim širšo sliko in potrditev pri nastalem izzivu. Velikokrat jo pokličem, ko ne vem, kako naprej, in skupaj najdeva ustrezno rešitev. Irena je zelo urejena, strukturirana in organizirana – kar skrbno opazujem in se učim, saj se želim razvijati tudi na tem področju.

Irena sprašuje Veroniko: Poleg tega, da si mama, je spekter aktivnosti, ki jih pokrivaš v vašem družinskem podjetju, res širok. Kako določaš prioritete?

Vsakodnevni urnik v službi je natrpan, ampak z dobro organizacijo se vedno najde čas tudi za družino in sprostitev. Sploh letos, ko zaradi covida nisem toliko na poti. K sreči sem tudi sama odraščala v takšnem okolju in kljub temu, da sta starša bila polno okupirana in motivirana za razvoj podjetja, tega nisem občutila kot nekaj negativnega. Že zelo zgodaj sta me vključevala v podjetje in meni je bilo zanimivo. To tradicijo nadaljujemo.

Mentorica: Irena Rupnik, vodja prodajnega servisa, Količevo Karton

S čim vas je mentoriranka najbolj navdušila?

Z Veroniko sva se prvič v živo srečali na predstavitvi knjige Tatjane Kolenc in Klaudije Javornik Z mentorstvom do srčnega voditeljstva, s katero sta avtorici letvico mentorskim parom postavili zelo visoko. Po predstavitvi nama ni bilo treba kaj dosti razpravljati, strinjali sva se, da bova najin mentorski program zastavili resno. Všeč mi je, kako zavzeto in odločno je pristopila ter nato navkljub koroni, ki nama je pošteno prekrižala načrte, smer hitro regulirala do novih ciljev.

Kaj ste se vi naučili od nje?

Poleg tega, da uspešno krmari na več različnih področjih (trgovina, turizem idr.), me navdušuje njen pristop tako k dnevni rutini kot večjim problemom. Daje občutek, da se vsega loteva lahkotno, umirjeno, a hkrati z vso resnostjo in spoštovanjem do situacije, problema, sogovornika. To je zdrav pristop, vreden posnemanja.

Kaj je za vas največji uspeh v vajinem odnosu?

Na začetku najinega mentorskega odnosa bi bil moj odgovor, da je to doseženi cilji. Sedaj lahko rečem, da sva obe pridobili precej več, saj sva iz košare limon, ki nam jih je nasula korona, naredili zelo okusno limonado. Nisva se srečevali v živo, a sva kljub temu v pogovorih skupaj uspešno trli orehe ter tako stkali prijateljstvo in močno vez, ki ju bova ohranili tudi v bodoče.

Ste že bili prej v kakšnem mentorskem odnosu?

Nekoč sem si želela postati učiteljica, saj zelo rada učim in se učim, zato priložnostim za mentorstva rada pritrdim že leta, tako v podjetju kot tudi izven njega in v ZM. Veronika je moja peta mentoriranka v okviru Mentorske mreže.

Veronika sprašuje Ireno: Si imela tudi ti na svoji poti mentorja, katerega nasveti ti koristijo še danes?

Pred skoraj 30 leti mentorstva v takšni obliki še niti ni bilo, zato sem znanje črpala od kjerkoli je bilo mogoče, predvsem od vodij, ki sem jih videla kot zgled in ki so bili pripravljeni deliti znanje z mlado inženirko. Ko so se pred par leti pojavile prave možnosti mentorstva, sem jih z veseljem pograbila in marsikateri nasvet mentorjev, tudi iz skupinskega mentorstva ZM, še danes upoštevam.

Pogovora sta bila objavljena v MQ reviji št. 47, novembra 2020.

Preberite tudi