Managerke in managerji: Šteje naš vpliv!

Sodobno poslovno okolje od managerk in managerjev zahteva več. Ne le klasičnih poslovnih dosežkov, temveč vpliv: v prvi vrsti na zaposlene, a tudi izven organizacije. Uspešni, trajnostni voditelji svoje pozornosti ne usmerjajo le v tehnološki razvoj, temveč sistematično krepijo veščine komuniciranja. Združenje Manager jim pri tem nudi podporo in vzvod za vpliv.

CEC, Evropsko združenje managerjev, katerega član je tudi Združenje Manager (ZM), komuniciranje umešča med globlje skrbi vodenja na daljavo. Med priporočili delovne skupine, ki je na podlagi triletnih izkušenj kovidnega in postkovidnega obdobja oblikovala evropski priročnik za vodenje na daljavo, je poudarjeno vodenje po načelih trajnostnega voditeljstva in osredotočenost na človeški, ne le tehnološki vidik, dostojanstvo ljudi in medsebojne interakcije.

Naučiti se, kako biti uspešen vodja v hibridnem okolju, ni samoumevno, poudarjajo avtorji, med njimi tudi predstavnica slovenskega ZM, Petra Wagner, pooblaščenka uprave za digitalno preobrazbo, prodajo in informatiko v družbi Mladinska knjiga Založba. Poleg praktičnih digitalnih veščin za upravljanje digitalnega orodja od vodij zahteva, da se priučijo veščin ustvarjanja zdravega in prijetnega delovnega okolja. To vključuje veščine profesionalne komunikacije

Evropska raziskava kaže, da največji izziv vrhnjega managementa največjih evropskih podjetij postaja njihovo javno nastopanje. Direktorji se morajo poosebiti, voditi svoja podjetja z obrazom, imenom in priimkom.

in sodelovanja. Z manj neverbalne komunikacije in večjim številom možnih nesporazumov se morajo vodje še posebej zavedati nove dinamike in gojiti višjo stopnjo čustvene inteligentnosti.

Wagner poudarja potrebo po sistemskem urejanju hibridnega dela: »Priročnik ni namenjen le vodstvenemu kadru v organizacijah, temveč je dragoceno gradivo tudi za odločevalce – oblikovalce politik in partnerje v socialnem dialogu. Hibridno delo namreč vse bolj naravno vstopa v organizacije in kot tako zahteva na eni strani urejene politike, zakone in tehnološko podporo in na drugi strani tudi spremenjene načine vodenja in sodelovanja.«

40 % karizme je komuniciranje

S ciljem krepitve veščin komuniciranja in prepoznavanja področij, ki zahtevajo napredek, velja opozoriti na rezultate obsežnejše raziskave ZM in Profiles Intenational. V raziskavo o karizmatičnem vodenju, ki je obsegala 18 vodstvenih veščin in 70 vedenj, je bilo leta 2015 vključenih 137 vodij in kar 1.392 ocenjevalcev. »Karizma ni nekaj, kar je posamezniku dano: je vedênje, ki ga lahko razvijemo. Karizmatični vodje pri svojih zaposlenih spodbujajo delovno zavzetost z ustvarjanjem delovnega okolja, v katerem so zaposleni čustveno in intelektualno predani ciljem organizacije. Pri doseganju takšne zavzetosti kar 40 % predstavlja komunikacija,« poudarja Zvezdana Lubej, country manager Profiles International za Adriatic regijo.

Rezultati raziskave so pokazali, da je kar petina (20 %) slovenskih managerjev in managerk nekarizmatičnih, le manj kot desetina (9,2 %) pa visoko karizmatičnih. Slovenski managerji in managerke v povprečju dosegajo odlične izide na področju doseganja rezultatov in prevzemanja pobud za akcijo, izzive pa imajo na področju podpiranja zaposlenih. Pri tem so managerke v prednosti: visoko karizmatičnih je 11,4 % žensk in 8,1 % moških. Največje razlike so se pokazale pri učinkoviti komunikaciji, pri ustvarjanju priložnosti za učenje, predstavljanju nalog na zanimiv način in usmerjenosti k vseživljenjskemu učenju. Managerke vlagajo več v učinkovito komunikacijo in posledično tudi delegirajo na bolj jasen način, naloge pa uspejo predstaviti kot izzive, vredne navdušenja.

Na vprašanje, zakaj je tako pomembno, da imajo managerji tudi dobre komunikacijske sposobnosti in veščine nastopanja v javnosti, dr. Dejan Verčič, profesor odnosov z javnostmi in vodja

Managerji morajo nastopati v živo, v tradicionalnih medijih, na spletu in družbenih omrežjih. Graditi morajo svoj družbeni kapital, ki ga morajo znati preliti v uglednost in druge oblike neotipljivega kapitala svojih podjetij.

Centra za marketing in odnose z javnostmi na ljubljanski Fakulteti za družbene vede ter partner v družbi Herman & partnerji, v prvi vrsti poudarja, da managerji, direktorji in podjetniki poosebljajo zaupanje in odgovornost, zato morajo izstopati iz brezimnega povprečja. »Njihova avtoriteta je učinek njihovega komuniciranja, kot je pred petinosemdesetimi leti v eni od prvih in še danes najpomembnejši knjigi o managementu, The Function of the Executive, zapisal Chester Barnard. Pred 50-imi leti je kanadski profesor Henry Mintzberg v svojem delu The Nature of Managerial Work pokazal, da se managerji večino svojega delovnega časa ukvarjajo s komuniciranjem – s sodelavci, podrejenimi in zunanjim okoljem.«

Komunikacija mora biti povezana s poslovnimi cilji podjetja

Divna Brkić Hendrickx, direktorica Klipinga in članica delovne skupine za trajnostno voditeljstvo ZM, meni, da se managerke in managerji vedno bolj zavedajo, da je dobro komuniciranje ključni steber voditeljstva in da mora biti ta komunikacija profesionalna in dosledna, ne glede na kanal. Izpostavlja tudi merjenje učinkov, za kar so na voljo različna orodja. »Čeprav včasih merjenje pokaže, da rezultati niso bili v celoti doseženi, bo dober manager na to vedno gledal kot na vzvod za učenje, prilagajanje taktik in doseganje še boljših učinkov v prihodnosti,« poudarja sogovornica.

Po njenih besedah je analitika ključna za proces učenja in nenehnega vrednotenja, kaj deluje. »Preizkusiš neko taktiko, izmeriš učinke in na podlagi tega lahko zelo dobro prilagodiš naslednje aktivnosti. Sploh v hitrem tempu komuniciranja s spletnimi mediji in na družbenem omrežju, kjer je taktike potrebno nenehno prilagajati, so ti uvidi ključnega pomena za vzdržno upravljanje komunikacijske funkcije,« meni Brkić Hendrickx.

Podobno je Verčič ugotovil tudi v raziskavi, ki jo je s kolegi iz Nemčije, Nizozemske, Španije in Velike Britanije izvedel v sklopu Evropskega komunikacijskega monitorja. Ugotovitve namreč kažejo, da največji izziv vrhnjega managementa največjih evropskih podjetij postaja njihovo javno nastopanje. Direktorji se morajo poosebiti, voditi svoja podjetja z obrazom, imenom in priimkom. Morajo se znati »znamčiti«, izražati jasne temeljne vrednote in smisel, poleg tega pa biti sposobni »politiziranja«, saj vodenje velikih podjetij po Verčičevih besedah še najbolj spominja na vodenje držav. Ukvarjati se morajo namreč z množico deležnikov, ki med seboj tekmujejo v muhastem in nepredvidljivem okolju. Vrhnji managerji niso ne »organizacijski inženirji«, kar je zamisel »znanstvenega managementa«, ne »poslovni upravniki«, kar je ideja MBA (Master of/in Business Administration). »Organizacije so skupki odnosov med ljudmi, ki jih ustvarjamo v komuniciranju. Management je kreativni proces: ne podjetja ne njihova okolja niso dana vnaprej, temveč jih ljudje proizvajamo sproti, medtem ko osmišljamo, kdo smo ter kaj in zakaj to počnemo,« poudarja Verčič.

Matjaž Klipšteter, direktor, Taktik

Stopiti bo treba iz omare! Dober vodja je slišan, razumljen in spoštovan. Zna presoditi, kdaj kaže spregovoriti. Izbere primeren trenutek, uporabi pravo sredstvo in vsebini ter priložnosti ustrezen ton. Tako navdihuje, sproži doprinos in združuje k skupnim smislom in ciljem. Če to počne le za zidovi ustanove, ki jo vodi, ter tu in tam spregovori še na lokalnem radiu, lahko danes govorimo o njegovi karizmi le z malim k.
Drage managerke in managerji, čas je, da začnemo razmišljati in ravnati “out of the closet” in si prislužimo karizmo z velikim K.

Dober manager je vplivnež

Verčič pove, da je že iz časov Stare Grčije znano, da je sposobnost dobro komunicirati usodnega pomena za uspešno javno delovanje. »Zato se je Aristotel med tako pomembnimi zadevami, kot sta fizika in metafizika, ukvarjal tudi z retoriko: da bi dobrim ljudem pomagal postati dobri komunikatorji. Nismo vsi po naravi enako nadarjeni in ni nam vsem zgodnja vzgoja dala potrebnega znanja in veščin, toda tudi pozneje v življenju se je mogoče priučiti in izuriti,« je prepričan sogovornik.

Komunikacijski svetovalci pri upravah velikih podjetij po njegovih besedah zato delujejo tudi kot coachi in trenerji, sparring partnerji in pisci v senci (t. i. ghostwritterji). »Managerji morajo nastopati v živo, v tradicionalnih medijih, na spletu in družbenih omrežjih. Graditi morajo svoj družbeni kapital, ki ga morajo znati preliti v uglednost in druge oblike neotipljivega kapitala

Ljudje rajši poslušajo, verjamejo in sledijo tistim, ki se v medijih več pojavljajo in imajo močno osebno blagovno znamko, kar pozitivno vpliva tudi na ugled podjetja in povečanje prodaje izdelkov oz. storitev.

svojih podjetij. Preprosto povedano: dober manager je vplivnež, to pa je zelo težko doseči brez profesionalne pomoči,« pravi Verčič. V času družbenih omrežij, ko nihče ne more ostati skrit pred javnostjo (pa če si tega še tako želi), je še toliko bolj pomembno, da direktor oziroma manager postane prvi obraz podjetja. »Managerji, direktorji in podjetniki poosebljajo zaupanje in odgovornost, zato morajo izstopati iz brezimnega povprečja,« trdi Verčič.

Kadar novinarji poročajo o določenem dogodku ali temi, želijo največkrat dobiti informacije od direktorja, ki vodi podjetje in nosi največjo odgovornost za dogajanje v njem, se z Verčičem strinja komunikacijska strokovnjakinja Andreja Jernejčič, direktorica Lin&Nil: »Po navadi so managerke in managerji najbolj medijsko izpostavljeni, zato je zelo pomembno, da znajo primerno nastopati, jasno in razločno govoriti in podajati konkretne primere, saj z dobrim javnim nastopom dvigujejo ugled podjetja. Več ko se direktor ali direktorica pojavlja v medijih, bolj postaja podjetje prepoznavno, kar pa pozitivno vpliva tudi na to, da želi več ljudi delati v taki organizaciji. Znano je, da dajejo iskalci zaposlitve prednost podjetjem z visokim ugledom, ki izkazujejo vrednote spoštovanja, zaupanja, timskega dela, odlične komunikacije in dobrih medosebnih odnosov.«

Mnenjski voditelji tudi preko Združenja Manager

Managerji in managerke, ki se pogosteje pojavljajo v medijih, objavljajo na družbenih omrežjih in se udeležujejo različnih dogodkov, lažje izoblikujejo močno prepoznavnost in se uveljavijo kot mnenjski voditelji, poudarja Jernejčič: »Ljudje rajši poslušajo, verjamejo in sledijo tistim, ki se v medijih več pojavljajo in imajo močno osebno blagovno znamko, kar pozitivno vpliva tudi na ugled podjetja in povečanje prodaje izdelkov oz. storitev.«

Pojavljanje članov Združenja Manager strokovna služba spremlja z vsakoletno analizo medijske pojavnosti družbe Kliping. V letu 2022 smo pojavljanje članov zasledili 499-krat, kar je več kot leta 2021, ugotavlja analiza za leto 2022. V skoraj četrtini vseh objav ključnih oseb Združenja Manager (23 % omemb) so mediji omenili predsednika združenja Andreja Božiča. Poleg informacije o prevzemu funkcije se je v

Kadar se managerke in managerji združijo, zavzeto podajajo svoja mnenja in se pogosto izpostavljajo, so v javnosti bolj slišani in uspešni v svojih prizadevanjih glede družbenih in gospodarskih sprememb.

medijih pojavljal v okviru tematik, ki so zajemale razbremenitev plač in socialno kapico, družbeni napredek in blaginjo, razvojno davčno reformo ter sodelovanje med gospodarstvom in politiko, predvsem v navezavi z aprilskimi parlamentarnimi volitvami ter izvolitvijo nove vlade.

Klipingova analiza medijske pojavnosti osvetli še dva vidika. V medijih so se v letu 2022 najpogosteje pojavljali prejemniki priznanj: skoraj polovica (44 %) objav v letu 2022 je povezana s priznanji. Od skupno kar 1.200 članov pa so mediji citirali manj kot ducat (11) članov združenja. Jernejčič spodbuja, da managerji v okviru organizacije, kot je ZM, jasno izrazijo svoje želje, usmeritve, pomisleke in predloge glede aktualnih tem: »Pri tem je lahko skupno sodelovanje uspešnejše oz. lahko skupaj dosežejo, da se stvari na ravni gospodarstva, politike in države lahko izboljšajo. Namreč, kadar se managerke in managerji združijo, zavzeto podajajo svoja mnenja in se pogosto izpostavljajo, so v javnosti bolj slišani in uspešni v svojih prizadevanjih glede družbenih in gospodarskih sprememb.«

Divna Brkić Hendrickx, direktorica, Kliping

Komuniciranje organizacij, pa tudi njihovih vodstev, postaja vse bolj strateško in ciljano, zaradi česar je tudi vedno več organizacij, ki si želijo vedeti, kakšne učinke dosega določena vrsta komunikacije. Managerke in managerji, ki so obenem tudi dobri komunikatorji, bodo vedno želeli svojo komunikacijo povezovati s poslovnimi cilji organizacije; predvsem si bodo želeli pozneje ovrednotiti, kakšen učinek je imela določena aktivnost.

Mag. Edita Krajnović je direktorica družbe Mediade in nosilka priznanja Evropska osebnost internega komuniciranja 2021. Mag. Simona Kruhar Gaberšček je glavna urednica Marketing magazina.Ta članek je bil objavljen v 52. številki MQ revije.

Preberite tudi