Managerji so novodobni vitezi
Edinstvena metoda Mihe Pogačnika, s katero managerji odpirajo nova obzorja znanih praks: »Če se naučimo poslušati glasbo, bomo razvili nove sposobnosti dojemanja sveta.«
Če bi želeli podjetniško vizijo Mihe Pogačnika povzeti v treh točkah, bi lahko zapisali tako: prvič, umetnost ima občuten vpliv na preobrazbo družbe, zato mora prodreti tja, kjer je zgoščena največja moč in se sprejemajo najtežje odločitve, to je v gospodarstvo, drugič, skozi umetnost lahko Evropa poišče in opredeli svojo identiteto in tretjič Slovenija je pomembna točka na zemljevidu Evrope.
Podjetniška vizija, ste morda podvomili? Ali ne bi bil primernejši izraz umetniški manifest ali pa kar osebni življenjski nazor? Morda res, če ne bi Miha Pogačnik svoje filozofije tako uspešno prevajal v konkretne podjetniške vzorce in inovativne prijeme v povezovanju visoke umetnosti in gospodarstva. Veliko ljudi se danes ukvarja z estetiko, umetnostjo in s tem, kakšno vlogo imata v poslu. Poslovne šole iščejo načine, kako umetnost umestiti v izobraževanje sodobnih managerjev. Po drugi strani pa je zelo malo umetnikov, ki bi prestopili meje koncertnih odrov in visoko umetnost popeljali neposredno v osrčje gospodarstva.
»Toda veliki problemi se ne rešujejo na čudovitem koncertu, v lepi dvorani, ampak tam, kjer se vodijo največja podjetja. Tam so največji problemi, tam je zbrana največja moč, zato so tudi napake lahko toliko večje in družbene posledice, bodisi ekološke ali socialne, daljnosežnejše,« pravi Miha Pogačnik, tudi sam vrhunski violinski virtuoz, ki pa se je odločil s svojo umetnostjo stopiti v neposredni dialog z gospodarstvom in njegovimi novodobnimi vitezi, managerji. Trdno namreč verjame, da ni dovolj, če rastejo zgolj podjetja, osebnostno se morajo razvijati tudi njihovi vodje, da se lahko soočajo z odgovornostjo in moralnimi vprašanji, ki jih prednje postavlja sodobna družba. V času, ko je največja kriza naše dobe prav kriza smisla, imajo novodobni vitezi popolnoma enako vlogo kot njihovi srednjeveški predhodniki. »Prav tako imajo svoje ljubezni, rešujejo socialna vprašanja ter se borijo za svobodo in resnico,« razlaga Miha Pogačnik, »gre za vrednote, za žlahtno esenco našega bivanja in umetnost ima to moč, da popelje človeka do svojega globljega smisla.«
Sveti gral v gradu Borl
Z vitezi je povezan tudi grad Borl, kjer želi Miha Pogačnik oživiti evropsko kulturno in gospodarsko središče Evrope in je že 16 let domovanje mednarodnega omrežja IDRIART ter prizorišče odmevnih konferenc Umetnost in gospodarstvo.
Borl naj bi bil poleg legendarnega angleškega Camelota drugi in edini dejansko obstoječi grad, kjer naj bi po izročilu hranili sveti gral. Njegovo ime se pojavi v srednjeveškem epu Parsifal, zgodbi, ki simbolizira človekovo iskanje globljega smisla v sebi in v svetu ter izpostavlja človekovo potrebo po »učiti se, kako se učiti«. Vitez Parsifal je namreč postal »kralj svetega grala«, kot je v svojem dnevniku zapisal Miha Pogačnik, ker je znal zastaviti pravo vprašanje v pravem trenutku.
Zato ni naključje, da si umetnik želi, da bi grad postal središče novega znanja, evropski inspirativni center za razvoj človeške družbe. Pogačnik je prepričan, da se družba ne more razvijati samo skozi birokratske mline. »Evropa je umetniško delo, morali bi jo dojemati kot polifonijo, večglasje,« je prepričan Pogačnik, zato je ustanovil Komisijo za razvoj evropske identitete. »Evropa je prostran vrt, kjer uspevajo zelo različne kulture. V vseh teh kulturah najdeš genialne ljudi, korenine evropske identitete. Če bo gospodarstvo znalo pogledati skozi prizmo Prešerna, Shakespeara, Van Gogha, Bartoka in vseh ostalih genialnih posameznikov, ki so tlakovali evropsko identiteto, lahko ti vzorci vplivajo na gospodarstvo. Ustvarjalnost se izraža v univerzalnem jeziku. Če torej uspešno vključimo umetnost v gospodarstvo, dobimo pravo podobo Evrope.« Ali, kot je zapisal v svojem dnevniku: »Slutim, da umetnik in vizionarski podjetnik danes zajemata iz istega izvira.«
Blagovna znamka Slovenije
Ali mu bo to uspelo, oziroma bolje, kje mu bo to uspelo, je odvisno od usode gradu Borl, ki je v tem trenutku še v državni lasti. V pripravi je ponovitev neuspelega razpisa, na katerem pogoji najema ponudnikom niso dopuščali možnosti prave investicije. »Država se ne zaveda, kako velike pozitivne stranske učinke ima lahko naš projekt za Slovenijo. Ne samo, da bomo z biodinamičnim kmetovanjem oživili okoliške vinorodne Haloze, področje, ki sodi med najbolj zaostala v Sloveniji, grad bo kot hotel in kongresni center gostil številne mednarodne gospodarstvenike in umetnike, tuja podjetja in njihova znanja se bodo srečevala s slovenskimi, vse pridobljeno znanje in izkušnje pa bomo vključevali v raziskovanje in razvoj evropske identitete ter ji pomagali, da najde svojo podobo. Vse to ima lahko izjemen vpliv na gradnjo blagovne znamke Slovenije, na njeno prepoznavnost in ugled v svetu, saj gre za edinstven koncept, ki mu v Evropi, pa tudi drugje po svetu, ne odrekajo inovativnosti,« je prepričan Miha Pogačnik.
Borl pri Ptuju naj bi bil poleg legendarnega angleškega Camelota drugi in edini dejansko obstoječi grad, kjer po izročilu hranijo sveti gral.
»Če bi na razpisu za najem gradu Borl zmagal naš projekt, bi z veseljem vse svoje kontakte in mreže potegnil v Slovenijo,« pravi Miha Pogačnik, ki to izdatno že počne, vendar dodaja, »ko začneš graditi lastna tla, po katerih hodiš, in najdeš svojo tržno nišo, se moraš boriti, da ta niša raste. V tem nisem drugačnejši od drugih podjetnikov. Priložnosti želim uresničiti, saj se mi odpira veliko projektov in imam ugledne kliente,« doda kulturni ambasador Slovenije, ki je med drugim predaval vodilnim možem iz Nokie, Volva, Nikea … in šteje med svoje osebne prijatelje številna znana imena mednarodnega akademskega managerskega sveta.
Kljub zaenkrat negotovi usodi gradu Borl pa ostaja Miha Pogačnik optimist. »V Sloveniji obstajajo daljnovidna podjetja in politiki, ki so uvideli sijajno vlogo gradu Borl v razvoju podobe Slovenije in so v njegovo oživitev pripravljeni vložiti tako materialni kot duhovni kapital,« zaključi.
Kdo je Miha Pogačnik
Miha Pogačnik je mednarodno priznani umetnik, violinist, ki je koncertne odre zamenjal za kongresne dvorane, predavalnice in učilnice, saj verjame, da lahko umetnost pomaga gospodarstvu. Povezovanju in medsebojnemu vplivu umetnosti in gospodarstva se posveča že 17 let . Razvil je edinstveno metodo, s katero skozi razumevanje glasbe pomaga uglednim managerjem širom sveta odpirati nova obzorja znanih praks. Njegov model je v osnovi preprost: »Če se naučimo poslušati glasbo, bomo razvili nove sposobnosti dojemanja sveta.« Umetnik se je rodil v Sloveniji, v bližini Kranja, živel skoraj dve desetletji v ZDA, zdaj pa že 17 let ustvarja v Hamburgu. Je svetovalec številnih mednarodnih združenj, ustanovitelj IDRIART-a, mednarodne pobude za razvoj medkulturnih povezav skozi tokove umetnosti, in je med najaktivnejšimi pobudniki za oživitev starodavnega gradu Borl pri Ptuju.