Management mora postati plemenit poklic s plemenitim ciljem

Letos mineva 100. obletnica rojstva Petra Druckerja.

Osemindevetdesetletna soproga vélikega misleca managementa Petra Druckerja je močno ozaljšala proslavo 100. obletnice rojstva Petra Druckerja na Globalnem forumu na Dunaju, ki ga je organiziral IBM-ov manager Richard Straub s svojo ženo Ilse. Forum sta pripravljala približno dve leti in nanj povabila dvesto poslušalcev z vsega sveta in kakih dvajset imenitnih govornikov, ki so Druckerja povečini osebno poznali, o njem pisali ali pa preprosto uporabljali njegovo znanje pri svojem delu. 

Tako kot je bil Peter Drucker skromen človek, je skromna tudi njegova družina. Proslave sta se poleg njegove žene Doris udeležili še njegovi hčeri Cecily in Kathleen, pravnica in pisateljica. Doma v ZDA sta ostala sin Vincent, podjetnik, in hči Joan, ki ima bolnega moža. Ko sem vprašala nekaj svojih znancev, kaj jim je bilo na dunajskem forumu najbolj všeč, so vsi odgovorili: »Ona.« Torej soproga Doris Drucker. 

Doris, ki je rojena v Nemčiji, je po poklicu doktorica fizike, pred manj kot dvema desetletjema je patentirala iznajdbo, aparat za krepitev zvoka v prostoru. Verjetno je dobila navdih pri Petru samem, ki je bil na eno uho gluh. Da bi aparat prodajala, je pri svojih 85 letih ustanovila podjetje. O tem podvigu je govoril tudi Peter Drucker, ko je prek satelita nastopil na desetletnici centra Brdo, sedanje Poslovne šole Bled. Ko sem jo letos poleti obiskala v Skalnem gorovju, kjer je bila na počitnicah, sva se seveda največ pogovarjali o Druckerju. Ker je bil izjemno skromen človek, ni niti pomislil, da bi ga zaradi njegovega dela po smrti častili in kovali v zvezde. 

Doris Drucker se je zato toliko bolj razveselila letošnjih imenitnih dogodkov, organiziranih v njegov spomin. Največ jih je bilo v Claremontu v Kaliforniji, kjer sta živela in kjer je Drucker predaval na poslovni šoli, ki se imenuje po njem. Tudi ulico so letos poimenovali po njem. V istem času so samo na Kitajskem v devetih mestih potekale proslave in konference in enako na Japonskem! Globalni forum na Dunaju pa je bil zagotovo najpomembnejši, ker je bil globalen. Guruji managementa, kot so C. K. Prahalad, Philip Kotler, Charles Handy, Hermann Simon, Fredmund Malik in drugi, so se v svojih predavanjih osredotočali na to, kar so se od Druckerja naučili. Poudarjali so njegovo širino v znanju, njegovo globalno poznavanje družbe in razvojnih trendov ter pisanje o pomenu odgovornega vedenja. Sporočali so, da v 39 knjigah, ki jih je napisal (dve sta romana!), 60 odstotkov pripada razpravi o stvareh, ki so zunaj managementa. Drucker se je imel za »socialnega ekologa«, ki mu je bilo največ do ljudi (people matter), moralnih vrednot (values matter), odgovornosti managerjev, učinkovitosti organizacije in posameznika ter inovacij; predvsem pa za smisel (purpose). Ira Jackson, dekan Druckerjeve poslovne šole v Claremontu, je izpostavil njegovo znano misel: »Management mora postati plemenit poklic – ki ima v sebi plemenit cilj (noble profession with purpose). 

Management mora postati plemenit poklic – ki ima v sebi plemenit cilj (noble profession with purpose).

Drucker je veliko svojega truda vložil v razlago in učenje managementa v neprofitnih organizacijah (ki jim je tudi sicer razdal večino svojega zaslužka), v razlago vizije družbe podjetništva in v učenje učinkovitosti in uspešnosti posameznika. O tem je tudi največ pisal v zadnjih letih svojega življenja. Ko je leta 1996 predaval za center Brdo, sedanjo Poslovno šolo Bled, je v predavanju z naslovom Obvladujte sebe in nato podjetje: bodite za zgled povedal: »Vse knjige o managementu, tudi tiste, ki sem jih napisal jaz, se osredotočajo na vodenje drugih ljudi. Vendar pa ne morete voditi drugih, če ne znate najprej obvladovati samega sebe.« 

Njegov največji hobi pa je bil preučevanje in zbiranje japonske likovne umetnosti. Tako kot znani profesor MIT Sloan School of Management Edgar Schein je videl, da umetnost pomaga, da vidimo več, slišimo več, čutimo več. Po njegovem mnenju pomeni na primer Bunjin slika (vrsta japonske umetnosti) več kot lepoto: simbolizira izobraženo osebo. Drucker pravi: »Dlje živiš v bližini te slike, več izveš o sebi.« V svojih knjigah je pogosto uporabljal metafore, še posebno umetniške.  

Druckerjeva je v svojem nagovoru foruma na Dunaju kritično ošvrknila vse tiste, ki pišejo in govorijo, da je bil Drucker enciklopedično izobražen, ker da so se na njegovem domu, ko je bil še otrok, zbirali umetniki in filozofi. Resda je bil radoveden in vedoželjen človek, mladost pa je preživljal v 1. svetovni vojni in po njej in zato je govoriti o salonskem druženju v tistem času po njegovem mnenju »nonsens«. 

Drucker je bil velikan svojega časa in prav bi bilo, če bi vse njegove knjige prevedli v slovenščino in omogočili ljudem, da se iz njih učijo. Ko je bil mlad, je bil večkrat v Sloveniji, zato je bil tudi vesel, da sem se obrnila nanj in ga povabila predavat ob desetletnici IEDC-Poslovne šole Bled. Moja poznejša srečanja in dopisovanje z njim so bili nepozabni; rad je poslušal, se za vse zanimal in se veselil naših dosežkov. Od svoje hčere, ki je pesnica, je slišal za Tomaža Šalamuna in mi s širokim nasmehom povedal, da ve zanj.