Kriza razodeva tudi značaje ljudi

Krize so dobre tudi zato, da se ljudje pokažemo, kakšni smo, ko kakšen del našega oklepa odpade ali pa ga celo sami odpremo, ker znotraj njega ne uspemo več dihati in nismo povezani s svetom.

Facebook
Twitter
WhatsApp
Pinterest
LinkedIn

Ljudje skoraj vsak dan objavljajo različne teorije in prakse, povezane s Covidom-19. V času krize, od 16. marca naprej, vodim dežurno psihosocialno službo pomoči pri Združenju invalidov – Forumu Slovenije, ki je bila namenjena vsem ranljivim skupinam, a se je izkazalo, da smo ranljivi prav vsi.

Štiri značilne osebnostne strukture, s katerimi (ali vsaj z eno) je na nek način zaznamovan vsakdo izmed nas, so prisilnost, depresivnost, shizoidnost in histeričnost.

Skozi ta čas sem na temelju stotin pogovorov s svetovanci po telefonu, osebno in po elektronski pošti prišel do podrobnih spoznanj, ki utemeljujejo priznane štiri tipe osebnosti po Haraldu Schultz-Henckeju (v nadaljevanju HSH), ki slovi kot neonalitični karaktereolog, s katerega spoznanji nas je v času študija psihoterapije na ljubljanski Medicinski fakulteti seznanil slovenski neonalitik Leopold Bregant. Tovrstne analize v zvezi s korona krizo pri nas in tudi v svetu, po mojem vedenju, doslej ni opravil še nihče.

Treba je povedati, da je HSH opredelil štiri značilne osebnostne strukture, s katerimi (ali vsaj z eno) je na nek način zaznamovan vsakdo izmed nas. Katere so te štiri osebnostne strukture ali tipi osebnosti? Prisilnost, depresivnost, shizoidnost in histeričnost. Te osebnostne strukture ne smemo jemati kakorkoli vrednostno, ampak predvsem kot presežnost človekove osebnosti.

Nestrpni do tistih, ki ne spoštujejo ukrepov

Osebe, za katere je značilna t. i. prisilna osebnostna struktura, so velikokrat trmoglave, pedantne, nestrpne, dogmatične, načelne, previdne, polne predsodkov in vezanosti na tradicije, netolerantne in stalno v boju proti slabemu namesto za dobro, avtoritarne, konservativne, dvomljive, nagnjene k absolutizmu, nepopustljive in vedno v bojazni pred vsem novim. Seveda imajo – kot vse osebnostne strukture – tudi svoje dobre strani: prizadevnost, pridnost, vztrajnost, trdnost, resnost in vestnost. Vsekakor ne gre dvomiti, da so to generalne lastnosti naših državljanov, kakor tudi prebivalcev Avstrije, južne Nemčije in Madžarske. Dežel, ki so bile nekdaj vsaj delno del Avstro-Ogrske monarhije.

Pri teh se je med razglašeno epidemijo kazala nestrpnost do sodržavljanov, ki niso izvajali ukrepov države, saj jim je prav zaradi pridobljene avtoritarnosti pomembno, da se vsi držimo predpisov in reda. Vsaka sprememba jih je hitro spravila v obup in resignacijo. Ob svetovanju se je tudi pokazalo, kako je ta osebnostna struktura nastala: zaradi pretrde vzgoje, kaznovanja, nadziranja in prepovedanega raziskovanja česarkoli.

Frustrirani in z največ težavami

Tip osebnostne strukture depresivnosti se kaže v močni želji po bližini, vdanosti, nenehnem občutku izdanosti, resigniranosti, brez veselja v načrtovanju in tudi brez poguma, z močnimi občutki krivde, podredljivostjo, altruističnimi ideologijami, pomanjkanju distance, mazohističnosti ob hkratnem občutku, da se od njega preveč zahteva, z begom v omamo; na splošno pa z bojaznijo pred samostojnostjo in izolacijo ter pred lastnimi hotenji in željami.

Pri tem ne smemo prezreti njihove sposobnosti vživljanja v druge (empatija), pripravljenosti pomagati, privrženosti in sočutnosti.

Ti so prav zaradi izoliranosti in močne želje po osebnih stikih bili izjemno frustrirani in z največjimi težavami, ko niso mogli udejanjiti svoje sposobnosti pomoči ter niso mogli pridobiti opore, ki jo sicer v vsakdanjem življenju nenehno potrebujejo. Pri tem moramo povedati, da takšna osebnostna struktura nima dosti povezave z občasnimi depresivnimi epizodami, ki nastanejo kot reakcija na nekatere dogodke in posledično tudi na krizo koronavirusa.

Tip ljudi, ki ni prosil za pomoč

Tip osebnostne strukture shizoidnosti se kaže v prizadevanju za lastno postajanje, v egocentričnem vedenju, racionalizmu, ko je manj čustev kot inteligence, strahu pred navezovanjem in skromnostjo stikov, odklonilnosti, nezaupljivosti, ostriem in hitrem menjavanju čustev, skeptičnosti, cinizmu, distanci, nenehnem nihanju med samoprecenjevanjem in podredljivostjo; prisotna je bojazen pred bližino, vdanostjo in prilagajanjem ter pred vsakim začetkom. Ne gre prezreti njihove sposobnosti samostojnosti, realizma, kritičnosti, neodvisnosti v odnosu do tradicij, nesentimentalnosti in nekompromisnosti.

Ta tip ljudi je manj potreboval stike z okoljem. Bili so tudi med bolj redkimi, ki so prosili za kakršnokoli pomoč, saj že prej niso imeli kakšnih posebnih navezav in so bili do človeške bližine skeptični in cinični. Ob tem poudarimo, da shizoidnost ni nikakršna shizofrenija, ampak gre le za osebnostno strukturo ljudi, ki so se zaradi manj ljubečega okolja, hospitalizacij v prvem letu življenja ter čustvene hladnosti staršev zatekli v to osebnostno strukturo.

Zanikovalci koronavirusa

Značilnost histerične osebnostne strukture je včasih privlačna, saj želi med ljudmi vzbujati pozornost in opozarjati nase s histronizmom, ki bi ga lahko opredelili kot postavljaštvo, igralstvo, ki se kaže z vpadljivim oblačenjem in obnašanjem. Značilnosti teh oseb so zlasti poudarjanje zunanjosti, nenehno iskanje vedno novih vzorov, dognanj in izpolnitev, nepriznavanje kakršnegakoli reda in pravil, brez odnosa do okolja, neodgovornost, infantilnost, brez samokritike, brez vztrajnosti in sposobnosti koncentracije, nepotrpežljivosti, iskanje občinstva, z majhno krivuljo napetosti, z veliko iniciative in manj obvladovanja, s strahom pred realnostjo in nujnostjo, iskanjem umetne bližine, vzbujanjem pozornosti na različne načine, naivnostjo, nenačrtnostjo in tudi fobičnostjo.

Osebnostna struktura sama po sebi ni niti dobra niti slaba, šele neujemanje v partnerskih ali službenih razmerjih med sodelavci ter tudi med starši in otroki lahko privede do večjih težav.

Ne gre pa jim odrekati: spontanosti, pripravljenosti na tveganje, elastičnosti, impulzivnosti, optimističnosti, radovednosti in velikopoteznosti. Vzroki za nastanek tovrstne oblike osebnostne strukture so zvečine v nestabilnosti in neurejenosti domačih razmer, zlasti med četrtim in šestim letom življenja. So protest proti prisilni nevrotični strukturi staršev, ki so morda že preminuli, a struktura je ostala.

Ti so bili in so še v prvih vrstah zanikovalcev koronavirusa. Ker ne priznavajo nobenih zakonitosti in trdnega reda, bodo navkljub vsem tveganjem izpostavili sebe in celo svoje družinske člane, da bi 'dokazali', da krize sploh ni, da je to utvara in samo del globalne zarote.

Ta struktura sicer zelo pomaga ljudem, ki se želijo uveljaviti: postati igralke in igralci, pa tudi politiki, ker prinašajo številne 'novosti' v preveč siv vsakdan. Ko sem pred štirimi leti skozi rokopis analiziral takrat še kandidata za predsednika ZDA Donalda Trumpa, sem točno napovedal, katere osebnostne značilnosti bodo prevladovale skozi njegov mandat. Kot lahko vidim v zadnjem času, se možakar ni prav nič spremenil. In se tudi ne bo.

Namesto konca

Osebnostne strukture so v biti nespremenljive in se jih ne da veliko korigirati. S svetovanjem in morda s kakšno od psihoterapevtskih tehnik lahko samo lajšamo določene simptome, ki so morda moteči za posameznika in za njegovo okolje. Osebnostna struktura sama po sebi ni niti dobra niti slaba, šele neujemanje v partnerskih ali službenih razmerjih med sodelavci ter tudi med starši in otroki lahko privede do večjih težav. To je večno polje nerazumevanja, podzavestnih projekcij in nikoli uresničenih ciljev. Kar pa je že nova tema.

Kdorkoli se želi ukvarjati s pomočjo ljudem, v tej ali pa v drugih krizah, ki so že bile oz. še bodo v našem okolju, mora poznati štiri osebnostne strukture, ki so temelj človekovega značaja. Wilhelm Reich je nekoč dejal, da je značaj kot nekakšen oklep, in v tem pogledu je imel prav.

Borut S. Pogačnik je psihoterapevt in sociolog, vodja dežurne psihosocialne službe pomoči in opore ranljivim skupinam pri Združenju invalidov – Forumu Slovenije.

Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 47, novembra 2020.