Konkurenčni z vrhunsko nabavo

Najpogostejši očitki, ki jih nabavniki slišimo iz ust prodajnikov, so: »Kar neumni kupi, sto pametnih ne more prodati. Ne moremo uspešno prodajati, ker smo predragi. Ne moremo dosegati višjih marž, ker nabavniki kupujete predrago.«

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Takšne izjave kažejo na velik pomen nabavne funkcije, ki ga ta ima glede na ostale poslovne procese. Nabava, če je učinkovita, pomembno določa poslovni uspeh podjetja. Po podatkih in analizah delež nabavne vrednosti v celotnih stroških prodanega blaga in storitev v poprečju znaša okoli 50 %. Če k temu dodamo še ostale stroške, ki imajo pomembno nabavno komponento, njen delež naraste na vrtoglavih 68 %. Dejstvo je, da marže v podjetjih stalno upadajo. Zato je učinkovito obvladovanje nabavnega procesa ključni vzvod za zagotavljanje uspešnosti poslovanja.

Nujnost upravljanja oskrbne verige

Na izzive padajočih marž so se podjetja v preteklih desetletjih odzvala z novimi poslovnimi modeli in strategijami. Razvoju je sledila tudi nabavna stroka, ki se je v zadnjih petdesetih letih iz »naročanja« (procurement) razvila v »nabavljanje« (purchasing), nato v »upravljanje z oskrbo« (supply management – SM), po letu 2000 pa v »upravljanje z blagovni mi skupinami« (category management).

Primerjava vpliva znižanja stroškov v primerjavi z višjo prodajo na donosnost poslovanja.

Vir: D. Jacoby, Guide to SCM, str. 65, Bloomberg Press, NY, 2009.

Z uveljavitvijo koncepta upravljanja z oskrbo nabava postane strateški, proaktivni poslovni proces, ki prispeva k rasti, dobičkonosnosti in konkurenčnim prednostim podjetij. Za mnoga podjetja, ki zasledujejo zmanjševanje dobičkov, je SM ali upravljanje z oskrbno verigo (supply chain management – SCM) postalo konkurenčna nuja, pogoj za preživetje.

Hitro in pravočasno do uporabnika

Pritiski na cene se nadaljujejo, posledično tudi zahteve za nadaljnji razvoj celotnega nabavnega procesa. Proizvajalci – predvsem blaga za široko potrošnjo in standardiziranega blaga z relativno nizko dodano vrednostjo – so se v osemdesetih znašli v novih razmerah: razmerah podaljševanja oskrbnih verig, saj so se proizvodnje v celoti selile v države z nižjimi stroški dela (Kitajska, Azija). Proces globalizacije je začel svoj neustavljivi pohod. Zmagovala so podjetja, ki so pravočasno vzpostavila vitko oskrbno verigo neposredno do kupcev.

Učinkovito vodeni nabavni procesi lahko pomenijo možnost izboljšanja EVA celo za več kot 30 %.

Podjetja, ki so zmanjšala število udeležencev v oskrbni verigi, vzpostavila sistem proizvodnje in njene oskrbe po načelu »just in time« (JIT), uvedla vitke procese nabave ter ustrezno metriko učinkovitosti celotnega nabavnega procesa. Tista torej, ki so bila sposobna hitro in pravočasno dobavljati potrebne količine blaga maloprodajnim verigam in končnim uporabnikom. Podjetja, ki so zamudila čas za prilagoditev novim pogojem v oskrbnih verigah, so bila izrinjena s trga.

Pospeševalci razvoja nabave

Učinkovita oskrbna veriga postane torej pogoj za preživetje podjetij. Ustavimo se pri treh najpomembnejših spremembah, ki so vzpodbudile njen razvoj:

Izpostavljene spremembe so povzročile, da so proizvajalci – predvsem z zagotavljanjem dodatnih storitev v povezavi s proizvodi ter vrhunsko kvaliteto – dosegali rast in ustrezne marže. Poglavitne za realizacijo obojega so napredne, profesionalne tehnike in orodja oblikovanja in obvladovanja oskrbnih verig.

Vpliv upravljanja nabave na donosnost in ekonomsko dodano vrednost (EVA).

Vir: Lambert, Douglas - Supply Chain Management: Process, Partnerships, Performance, Supply Chain Management Institute, 2008, st. 296.

Moderna nabavna orodja namreč ključno vplivajo na poslovanje podjetja. Ustrezni nabavni procesi, vgrajeni v učinkovito oskrbno verigo, se neposredno odrazijo v izboljšanju kazalnikov prihodkov, stroškov in sredstev. Dogajanje lahko ponazorimo s preprostim primerom vpliva ukrepov v nabavi na poslovne rezultate. Razvidno je, da ima ob znižanju stroškov v isti vrednosti kot povečanje prihodkov (npr. za 100 EUR), ob ostalih pogojih nespremenjenih, prvo bistveno večji vpliv na dobičkonosnost; dobiček se v prvem primeru poveča za 50 % in v drugem le za 20 %. Mehaniko pozitivnih učinkov povečane učinkovitosti v nabavnih procesih oz. oskrbni verigi nam še bolj nazorno pokaže kazalnik ekonomske dodane vrednosti (EVA), ki zajame vse medsebojne odnose in vzvode v končni obliki enega kazalnika. Shema pokaže razmerja med posameznimi vzvodi, na katere vplivajo ukrepi znotraj nabavnega procesa, in posledičen vpliv na kazalnik EVA. Stroškovni prihranki povečajo dobiček in/ali izboljšajo dobičkonosnost: izboljšanje učinkovitosti upravljanja zalog in osnovnih sredstev pa zmanjšuje potrebna sredstva in posledično izboljšuje EVA.

Izboljšave nabavnih procesov v številkah

Učinkovito vodeni nabavni procesi, ki se odražajo v učinkoviti oskrbni verigi, lahko pomenijo možnost izboljšanja EVA celo za več kot 30 %. V okviru tega lahko ukrepi racionalizacije prinesejo 4-6 %; usklajenost postopkov in procesov ter usklajevanje ponudbe in povpraševanja v verigi lahko prinese 5-7 %; prilagoditev zahtevam posameznega kupca od 6-10 %; inovacije pa EVA izboljšajo tudi za več kot 15 % (vir: Benchmarking your Supply Chain Savings, Boston Strategies International (BSI) webinar, Avgust 2007).

Ustrezni nabavni procesi, vgrajeni v učinkovito oskrbno verigo, se neposredno odrazijo v izboljšanju kazalnikov prihodkov, stroškov in sredstev.

Konzultantska hiša BSI še navaja, da nabave v nizkocenovnih državah (t.i. low-cost državah) lahko znižajo izdatke podjetjem za 4–7 % neto, kar znatno vpliva na rezultate poslovanja. Tudi dolgoročna pogodbena sodelovanja, avkcije in skupne nabave podjetjem prihranijo med 3–5 % vseh stroškov. Ukrepi racionalizacije skupaj lahko pripomorejo k znižanju stroškov za okoli 13 %. Pod črto: prihranki, realizirani z uporabo uspešne implementacije ukrepov racionalizacije SMC dosežejo enak vpliv na višino dobička kot npr. 19 % zvišanje prodaje! Še več: ustrezno upravljanje z nabavnim procesom celo poveča prihodke, tudi za več kot 20 %. Za okoli 25–30 % se zmanjšajo zaloge; prav tako skupni stroški (15–30 %); za 8–15 % se poveča prodaja; razpoložljivost produktov naraste za 10–20 %.

Do 35 % prihrankov v verigi

Potencialni prihranki usklajenega delovanja v oskrbni verigi lahko dosežejo kar 35 % celotnih stroškov delovanja verige, v študiji iz leta 2006 ocenjuje prof. Funda Sahin. Vodstva podjetij se zato v zadnjih letih izraziteje in uspešneje usmerjajo k zmanjševanju stroškov poslovanja tam, kjer je nabava kot eden od poslovnih procesov odigrala ključno vlogo.

Srečko Bukovec je predsednik Strokovnega sveta Združenja nabavnikov Slovenije.

Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 30, decembra 2014