Ko sva se odločila za proizvodnjo, tri leta nisva spala

Vlasta Tifengraber je novinarka, zunanja sodelavka podjetja Mediade.

Avantpack, inovativno slovensko podjetje, je eden od vodilnih proizvajalcev biorazgradljivih vrečk v Evropi z letno prodajo v vrednosti 28 milijonov evrov. Podjetje se ponaša s 25-% letno rastjo in trajnostnim vodenjem. Za uspešno zgodbo stojita ustanovitelja in direktorja Vasja Hramec in Melvis Haskić.

Inovativno podjetje Avantpack je pri biorazgradljivih vrečkah za hrano med petimi vodilnimi podjetji v Evropi. Z izvozom ustvarijo čisto vse prihodke, ki jih je za 28 milijonov evrov. Njihov največji kupec je največji evropski trgovec, in sicer skupina Schwarz, ki ima v lasti trgovine Lidl in Kaufland. Njihova letna rast je 25-%, dodana vrednost na zaposlenega pa znaša 68.000 evrov. Ustanovitelja in direktorja Vasja Hramec in Melvis Haskić sta s poslom začela leta 2009 kot trgovca in distributerja biogranulatov in drugih izdelkov, konec leta 2015 pa sta odločila za proizvodnjo bioragradljivih in kompostiranih vrečk in folij. Takrat je to bila še ‘znanstvena fantastika’, danes pa ponujajo cel spekter embalaže, njihov najbolj prepoznavni proizvod pa so vrečke za sadje in zelenjavo iz biološko razgradljive plastike, ki spadajo med organske odpadke. Tudi njuno vodenje podjetja s 100 zaposlenimi je trajnostno z najvišjimi elementi etike in socialne pravičnosti. 

Pravita, da tri leta nista spala, ko sta iz trgovine prešla v proizvodnjo. Katere so bistvene razlike pri vodenju trgovskega podjetja in proizvodnega podjetja?

Hramec, Haskić: Res je. Vodenje trgovskega ali proizvodnega podjetja ima nekaj bistvenih razlik, saj se obe vrsti podjetij ukvarjata z različnimi dejavnostmi, predvsem pa imata različne potrebe ter izzive. Lahko bi rekli, da je trgovska dejavnost samo en manjši del proizvodne dejavnosti. Torej s prehodom na proizvodno dejavnost se soočamo z veliki bolj kompleksnimi procesi. Izpostavila bi dve bistveni razliki, ki znatno zakomplicirata dejavnost proizvodnje in sicer razvoj izdelkov, obvladovanje ter usmerjanje različnih kadrov. Lahko ponosno rečeva, da nam je ta prehod uspel, vendar je to terjalo velik davek na področju zasebnega življenja. Potrebno se je bilo namreč naučiti novih veščin in pridobiti ogromno novega znanja.

Trajnostni razvoj in trajnostno poslovanje je način, s katerim z vsako poslovno transakcijo prispevamo k skupni dobrobiti družbe in sveta kot celote. Kakšno je vaše vodenje zaposlenih?

Hramec: Ta trditev drži, zame osebno pa pomeni, da je potrebno vsako odločitev gledati iz več perspektiv in predvsem na dolgi rok. V tem smislu bi lahko rekel, da je moje vodenje zelo odprto za objektivno utemeljena mnenja različnih udeleženih in da sem sposoben – razen nekih temeljnih področij in načel – zelo pragmatično sprejemati vidike ostalih sogovornikov. Absolutno pa tudi pri vseh kolegih vzpodbujam razmislek o pogledih z več perspektiv, na nek način skupaj razmišljamo, kako bi »stopili v čevlje drugih« in razumeli, kakšen bo domet naših odločitev na dolgi rok in kakšna bo sfera vpliva naših odločitev na dejavnike, ki na prvi pogled z odločitvijo niso direktno povezani, na primer okolje, družbena odgovornost … To se mi zdi izjemno pomembno, saj podjetje na nek način »nabira« pozitivne ali pa negativne vplive na okolico in verjamem, da je uspeh podjetja močno povezan s seštevkom teh pozitivnih vplivov.

Haskić: Demokratičen stil vodenja podjetja je eden od pristopov k upravljanju, pri katerem vodja vključuje zaposlene v proces odločanja in spodbuja odprt dialog med člani ekipe. Ta pristop poudarja enakost, sodelovanje in prispevanje vseh zaposlenih k skupnim ciljem podjetja. Verjamem, da je to pravi način vodenja podjetja, predvsem pa je to način, ki nam tudi dolgoročno zagotavlja maksimalno angažiranost celotnega tima. To pa je hkrati ključno »orožje« v boju s konkurenco. Trdno smo prepričani, da rezultat prinaša delo celotnega tima in ne določenega posameznika ,saj z demokratičnim stilom vodenja dobimo povečano zadovoljstvo zaposlenih, večjo angažiranost, boljše reševanje težav in bolj inovativno okolje.

Ali se zgodi, da pride pri vodenju do različnih mnenj, konfliktov – kako jih rešujeta?

Hramec, Haskić: V teoriji imava nekako razdeljene vloge kdo kaj dela, vendar v praksi se najina področja delovanja nenehno prepletata. Do različnih mnenj pride pogosto, vendar v Avantpacku na to ne gledamo negativno. Včasih je različno mnenje celo zaželeno, saj na ta način sprožimo argumentirane razprave v katerih se različna mnenja in stališča razpravljajo in obravnavajo, to pa pripomore k boljšemu razumevanju vseh vidikov problema. V našem primeru to vodi do boljših odločitev, saj se upoštevajo različne perspektive. Poleg tega pa različna mnenja spodbujajo ustvarjalnost oz. inovacije, preprečujejo slepo sledenje »nasprotnega« mnenja, vzpostavljajo klimo za boljše reševanje problemov, omogočajo, da se ljudje učijo drug od drugega, razvijajo veščine komunikacije in razširjajo svoje obzorje.

Z demokratičnim stilom vodenja dobimo povečano zadovoljstvo zaposlenih, večjo angažiranost, boljše reševanje težav in bolj inovativno okolje.

Torej Avantpack razbija stare in ustaljene vzorce klasičnega dobavitelja fleksibilne embalaže?

Haskić: Že sama branža, v kateri delujemo, zahteva drugačno miselnost, posledično pa tudi drugačen pristop dobavitelja, saj predstavlja nasprotje dosedanji oz. stari potrošniški navadi, v kateri ni bilo prostora za trajnostno naravnane proizvode, sistem krožnega gospodarstva pa je bil zanemarjen. Naša panoga nekako izpodriva to zastarelo miselnost, kjer se je v središču nahajala embalaža, ki ni trajnostna, kar pomeni, da ne prispeva k ohranjanju okolja ter ima negativne učinke na okolje in družbo. Povprečen dobavitelj konvencionalne plastične embalaže vztraja v ponujanju in publiciranju netrajnostnih rešitev, ki pretežno slonijo zgolj na cenovni politiki in izkoriščanju naravnih virov. Ideja o nastanku Avantpack je nastala na pogorišču te netrajnostne naravnanosti, saj smo med prvimi začeli z razbijanjem starih ustaljenih potrošniških vzorcev in svojo dejavnost usmerili v trajnostne rešitve. Naša vloga je postala predaja znanja in dejstev ter nenehno izobraževanje kupcev. Strankam najprej predstavimo vse prednosti  kompostabilne embalaže, jo postavimo v perspektivo časa, skupaj preučimo primere dobre prakse iz drugih držav, ponudimo pomoč in svetovanje pri tem prehodu. Naš cilj je, da predstavimo dejstva krožnega gospodarstva, v katerem ima kompostabilna embalaža zelo pomembno vlogo pretvarjanja organskih odpadkov v kompost oziroma nov resurs. V tem kontekstu embalaža ne predstavlja nujno zlo, kot v primeru plastične embalaže, ampak je pomemben instrument pri vzpostavitvi krožnega-trajnostnega gospodarstva.  

Še letos boste predstavili nove izdelke. Katere in zakaj so unikatni?

Hramec: Gre za ciljno usmerjene investicije predvsem v tehnologijo. Prihodnost podjetja vidimo tudi v razvijanju novih izdelkov iz trajnostne, torej kompostabilne embalaže. Do sedaj je bil fokus na proizvodnji kompostabilnih vrečk in folij, počasi pa se usmerjamo tudi v razvoj in proizvodnjo kompostabilne embalaže za predpakirana živila kot so kruh, meso, zelenjava, ribe, sir … Poleg tega pa še razvijamo vrsto t. i. bio tehničnih filmov. Pripravljamo kar nekaj izdelkov, ki bodo po našem mnenju na trgu povzročili veliko navdušenje in dvignili kar nekaj prahu, več pa bomo lahko povedali v razkritjih posameznih izdelkov, ki se bodo zgodila v sodelovanju s trgovskimi verigami.

Zakaj je Avantpack s kompostnimi vrečkami v tujini uspešen?  Haskić:  Na to vprašanje je težko podati enoznačen odgovor, saj gre za splet večih okoliščin, kot je na primer zakonodaja, okoljska ozaveščenost, tržna naravnanost akterjev k trajnostnemu razvoju, strokovne usmeritve relevantnih ministrstev in še bil lahko našteval. Splošno bi lahko rekli, da enostavno z našo mentaliteto še nismo prišli na to raven. Na dolgi rok bo na tem področju zadeve uredila EU, kjer se ravnokar pripravlja relevantna zakonodaja, ki je že skoraj v končni fazi sprejema. Če bo ta zakonodaja obveljala, bo tudi v Sloveniji marsikatera vrečka enostavno morala biti kompostabilna in naša država se bo enostavno morala razviti v smer, ki jo je EU že prepoznala kot primerno. Lahko pa povem, da se tudi v Sloveniji nekateri vodilni akterji že zavedajo pomena rešitev, ki jih prinaša kompostabilna plastika. Lahko vam zaupam, da bo eden od vodilnih trgovcev v Sloveniji v kratkem, v nekaj tednih, kot prvi pričel z izključno uporabo kompostabilnih in biološko razgradljivih vrečk za sadje in zelenjavo ter v njihovih trgovinah na oddelku za sadje in zelenjavo sploh ne bo več mogoče najti plastičnih vrečk. Na tem mestu še ne morem povedati za katerega trgovca točno gre, vas pa vabimo, da v prihodnjih tednih opazujete trgovce in boste sami videli, kdo je vodilni na trgu, ki je prvi prepoznal pravo smer in se tja tudi premaknil. Vodstvu te trgovske verige želim iskreno čestitati za vizionarstvo in za pogum pri uveljavljanju sprememb za boljši jutri.

Ponekod v EU so kompostne vrečke obvezne, pri nas še torej še ne …  

Hramec: Definitivno pričakujem, da bodo kompostabilne in biološke razgradljive vrečke obvezne tudi pri nas. Kot je bilo že omenjeno, v EU ravnokar teče postopek za uveljavitev nove zakonodaje glede ravnanja z odpadki, ki zelo detajlno ureja tudi področje vrečk; če bo na koncu obveljal trenutni domet zakonodaje, bodo morale biti vse tanke vrečke pod 15 mikronov narejene izključno iz kompostabilnih in biološko razgradljivih materialov. Sem spadajo raznovrstne vrečke za sadje in zelenjavo, kruh, razno pakiranje hrane, tudi nekatere vrečke za smeti. V zakonodaji je še kup drugih določil, katere vrečke bodo lahko ali pa bodo morale biti narejene iz kompostabilnih in biološko razgradljivih materialov.

Včasih je različno mnenje celo zaželeno, saj na ta način sprožimo argumentirane razprave. To posledično pripomore k boljšemu razumevanju vseh vidikov problema in vodi do boljših odločitev.

Izid zakonodajnega postopka bo verjetno znan še letos in bo zavezujoč za članice EU po izteku roka dveh let od datuma sprejema zakonodaje v parlamentu EU. Hkrati pa gre za zakonodajo, ki ima naravo direktne veljavnosti v vseh članicah EU, kar bo pomenilo, da se bo zakonodaja avtomatsko prenesla v pravni red Slovenije. Iz tega razloga lahko kar utemeljeno pričakujemo, da bomo v Sloveniji videli razcvet kompostabilnih in biološko razgradljivih vrečk nekje v začetku leta 2026.

Glede konkurence pa v bistvu ne bi imeli kaj dosti povedati, saj se z njo dejansko ne ukvarjamo. Svoj fokus raje namenjamo izboljševanju svoje ponudbe našim partnerjem. Avantpack vsem svojim partnerjem ponuja izjemno prepričljiv nabor, pravzaprav košarico storitev, kamor spada več stvari vse od svetovanja, kvalitetnega produkta, zanesljivosti, razvojnega partnerstva, servisa pa vse do konkurenčnih poslovnih pogojev. V tem smislu se od konkurence zelo razlikujemo in to je tudi razlog, da smo se v samo 8 letih prebili med 5 najbolj uspešnih svetovnih tovarn kompostabilnih vrečk in pakiranja.