Ko bi se le managerji večkrat vprašali, zakaj?

Šah je neskončna igra. Po uvodnih treh potezah obeh igralcev je na šahovnici mogočih več kot 9 milijonov pozicij, po štirih že prek 288 milijard. Iz šaha se managerji lahko naučijo številnih lekcij, med drugim tudi, da je vedno potrebno potegniti potezo oz. sprejeti odločitev. Vsaka odločitev ali poteza je boljša kot nobena, kot predaja brez boja.

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Evropski parlament je leta 2012 na pobudo svetovnega šahovskega prvaka Garija Kasparova sprejel program Evropske šahovske unije Šah v šole. V resoluciji je med drugim mogoče prebrati, da šah »ne glede na starost otrok« (torej do stotega leta in naprej) izboljšuje koncentracijo, potrpežljivost, vztrajnost, razvija občutek ustvarjalnosti, intuicijo, spomin, analitične spretnosti in sposobnosti odločanja. Skratka, da šah krepi in razvija veščine za življenje.

Kompleksnost šahovske igre v marsičem odslikava življenje samo. Spopad belih in črnih figur na šahovnici je univerzalna podoba tekmovalnosti in vojne, osrednjega življenjskega teatra. General na bojišču, politik sredi predvolilne kampanje, odvetnik v sodni dvorani ali manager pred pomembno odločitvijo za prihodnost podjetja … Vse te situacije je mogoče opisati s spopadom belih in črnih figur na šahovnici.

Ni vse v hitrosti. Šah te nauči, da se s prvo potezo ne da zmagati in da moraš svojo pozicijo graditi do točke, ko jo lahko pretvoriš v zmago oz. v pogodbo. Z eno besedo, šah te nauči 'potrpežljivosti'.

Vsi našteti, od generala do managerja, v svojih glavah – zavedno ali nezavedno – preigravajo najrazličnejše šahovske strategije in taktike. Običajno sodelavcem in prijateljem v šahovskem jeziku razlagajo, kako bodo matirati nasprotnika, katera poteza jih bo dvignila nad vlogo nepomembnega piona v igri in da so dobro razmislili več potez vnaprej.

Konkreten primer šahovske lekcije, ki jo je mogoče prenesti v življenje?

»Kar se uporablja v resničnih situacijah, je izbira med taktiko in strategijo,« razlaga Laura Unuk, šahovska velemojstrica in dvakratna mladinska svetovna prvakinja v šahu. »Strategija pomeni zanašanje na svoje znanje, izboljšanje svoje pozicije in počasno iskanje poti do zmage. Taktika pomeni tveganje, izbiro napadalne možnosti,« še pove Unuk.

Zgodba podjetja je zgodba direktorja – šahista

O vzporednicah med šahom in poslom smo povprašali tudi letošnjega dobitnika nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne dosežke v gospodarstvu in strastnega šahista, Dušana Olaja: »Vse kar krasi dobrega šahista, krasi tudi dobrega managerja.«

In kako je generalnemu direktorju in lastniku podjetja Duol poznavanje šahovskih taktik in strategij konkretno pomagalo pri njegovem delu? »Zelo preprosto. Zgodba Duola je zgodba šahista Dušana. V vseh elementih. S tem, da partijo še vedno igram,« odgovarja Olaj. V nadaljevanju po biblijskem zgledu predstavljamo 'šest zapovedi', ki naj vodijo odlične šahiste in managerje.

1. Poznaj svoje zmožnosti in potenciale nasprotnika.

Vse se začne z jasno postavljenim ciljem, pa naj gre za matiranje nasprotnika, ali za doseganje določenega deleža na trgu. Z jasnim ciljem pred očmi se začnejo priprave. Tako v šahu kot v poslu vodijo do cilja različne poti, strategije in taktike. Vsaka ima svoje prednosti, slabosti, nevarnosti in tveganja. Znotraj izbrane poti mora imeti vsaka poteza svoj namen in vsaka odločitev svojo funkcijo, pri čemer vrhunski managerji podobno kot vrhunski šahisti razmišljajo več korakov vnaprej. Zanimivost: Kasparov naj bi razmišljal kar nekje do 15 potez vnaprej.

Da se vsi ti kamenčki zložijo v pravo strategijo, je ključno ne le temeljito poznavanje lastnih potencialov in možnosti, ampak tudi, če ne predvsem, temeljito poznavanje nasprotnika oz. konkurence.

2. Spoštuj nasprotnika.

»Pri šahu je ena najpomembnejših ‘veščin’ predvidevanje nasprotnikovih potez in načrtov,« razmišlja Laura Unuk. »Če ti uspe ugotoviti, kaj ima za bregom, lahko svoj plan prilagodiš tako, da preprečiš njegovega in hkrati izboljšaš svojo pozicijo.« To je lekcija, iz katere se lahko vsi učimo. Tudi vedenja na gospodarskem parketu.

Predvsem pa temeljito poznavanje nasprotnika prinese še eno, ključno in nujno stvar: »Ne pozabimo na spoštovanje nasprotnika,« opozarja Olaj. »Kakršno koli podcenjevanje v šahu ali poslu lahko hitro postane usodno.«

To kot prvo in ključno lekcijo poudari tudi Kasparov v reviji Harvard Business Review, ko so ga vprašali, kaj se managerji lahko naučijo iz šaha.

3. Uči se potrpežljivosti.

Kasparov ob tem opozori tudi na izjemno vlogo psihološke dimenzije. Destabilizacija nasprotnika in njegovega psihološkega ravnotežja zahteva po eni strani veliko znanja in spretnosti, po drugi pa nemalokrat prinese odločujočo prednost v bitki na šahovnici ali na trgu.

»Če sevaš samozavest, se večina nasprotnikov ustraši,« razmišlja na to temo Unuk. Nasprotnika lahko že zgolj s samozavestno držo porinemo v negotovost, od negotovosti do prve napake pa je običajno zgolj korak.

Čeprav ne moreš predvideti končnega rezultata, moraš verjeti, da sta tvoj načrt in intuicija boljša od nasprotnikove in da ga lahko premagaš.

Kasparov pove primer, ko je praktično zgolj s psihično stabilnostjo premagal nasprotnika. Kljub temu da se je partija igrala na nasprotnikovem teritoriju, torej da mu je na nek način konkurenca diktirala pogoje in način igre, je toliko časa vzdržal brez napake, da je nasprotnika končno zvabil na svoj teren, v svojo igro, v svoje pogoje, mu odvzel dominantno pozicijo in ga nato preprosto uničil.

»Ni vse v hitrosti,« dodaja Olaj, »važno je imeti pozicijo v svojih rokah.« In to je po mnenju Olaja naslednja lekcija, ki se je managerji lahko naučijo iz šaha: »Šah te nauči, da se s prvo potezo ne da zmagati in da moraš svojo pozicijo (šahovsko ali poslovno) graditi do točke, ko jo lahko pretvoriš v zmago oz. v pogodbo,« razlaga Olaj. Z eno besedo, šah te nauči 'potrpežljivosti'.

4. Sprejmi odločitev.

Šah je neskončna igra. Po uvodnih treh potezah obeh igralcev je na šahovnici mogočih več kot 9 milijonov pozicij, po štirih jih je že prek 288 milijard. V šahovski partiji s 40 potezami se število mogočih kombinacij približuje številu elektronov v vesolju. Povedano drugače: v povprečni šahovski partiji je toliko možnih kombinacij, kot je minilo sekund od začetka vesolja oz. velikega poka.

Življenje in posel sta enako razkošna z možnostmi in kombinacijami. To pomeni, da se prej ali slej znajdemo v težavnih situacijah, ko se je izjemno težko odločiti. Recimo dilema, ali žrtvovati določeno figuro, da bi si v naslednjih korakih pridobili prednost na šahovnici. Oziroma ali žrtvovati kapital za nakup nove tehnologije, ki bo v prihodnosti (morda) prinesla ključno prednost v borbi za tržni delež. S tem so nemalokrat povezana velika tveganja. Lahko se zgodi, da zaradi kompleksnosti situacije preprosto otrpnemo.

»Ta igra te nauči, da je kljub temu, kako težko se je kdaj odločiti, potrebno potegniti potezo oziroma sprejeti odločitev. Vsaka odločitev oz. poteza je boljša kot nobena odločitev, ker v tem primeru izgubimo brez boja,« opozarja Olaj.

Za rešitev takšnih situacij je pogosto na obeh 'igriščih' potrebno razmišljati zunaj danih okvirjev. In za to je poleg mentalnih sposobnosti potreben tudi pogum. »Vseh situacij tako v šahu kot v življenju preprosto ni mogoče predvideti, « dodaja Unuk, »zato je poleg znanja zelo pomembna intuicija.«

5. Analiziraj, a ne spreglej intuicije.

Ko Kasparov vleče vzporednice med vrhunskim šahistom in vrhunskim managerjem, opozarja na izjemno pomembnost uravnoteženosti med analizo in intuicijo. Včasih je enostavno potrebno odreagirati intuitivno. Nemalokrat se prav te poteze, opozarja svetovni prvak, izkažejo v kasnejši analizi za ključne, za velike poteze, velike odločitve.

Vsekakor se v trenutku, ko šahist oz. manager vzpostavita notranje ravnovesje med racionalnim in iracionalnim delom sebe, med analizo in intuicijo, kakovost njune igre avtomatično dvigne na precej višjo raven, zaključi svetovni prvak.

6. Nenehno se sprašuj: zakaj?

»Pomembno je, da verjameš vase,« poudarja Unuk in doda: »Čeprav ne moreš predvideti končnega rezultata, moraš verjeti, da sta tvoj načrt in intuicija boljša od nasprotnikove in da ga lahko premagaš.«

»In mogoče najbolj pomembno,« zaključi svoje razmišljanje Olaj, »šah te nauči spraševati se 'zakaj'. Zakaj je nasprotnik potegnil to potezo? Ko bi se le managerji večkrat vprašali, zakaj.«

Aleš Čar je samostojni novinar in urednik.

Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 43, marca 2019.