Kjer so nekdaj tkali, bodo nekoč poslovali

Skupina BPT je naslednica nekdanje Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, enega najstarejših podjetij v Sloveniji. S strateško odločitvijo izbire lokacije se tako zdi, da je bil začetek njihove današnje trajnostno začrtane naravnanosti zapečaten že konec 19. stoletja. Skupino danes vodi Sabina Gros, kandidatka za priznanje Mlada managerka leta 2022.

Leta 1885 je bila na območju današnjega Tržiča ustanovljena Družba Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Danes, skoraj 140 let kasneje, na pobudo njegove naslednice Skupine BPT na območju kulturne dediščine gradijo prihodnost s poudarkom na trajnostnem razvoju lokalnega okolja. Večopravilnost zanje predstavlja izziv, ki se ga uspešno in zagnano lotevajo iz dneva v dan – upravljajo namreč štiri hidroelektrarne, nepremičnine tako v Kranju kot v Ljubljani, revitalizirajo t. i. dvorišče ter se posvečajo spodbujanju in podpori start-upov. V preteklem letu je dodana vrednost na zaposlenega znašala preko 140.000 EUR.

Zametki današnje primarne dejavnosti segajo v začetek 20. stoletja

Izbira lokacije Bombažne predilnice in tkalnice Tržič že konec 19. stoletja ni bila naključna, saj je bila že takrat pogojena s pogoji pridobivanja električne energije. Prvo izmed današnjih štirih hidroelektrarn so tako postavili že leta 1902. Proizvodnjo tekstila, ki je botrovala nastanku podjetja, so leta 2005 preselili na ustreznejšo lokacijo, kar je bilo zaradi dotrajane tehnologije in ostale infrastrukture ter samih proizvodnih prostorov pravzaprav neizogibno. Odločitve, ki jih je sprejelo tedanje vodstvo, so bile ključne za ohranitev same družbe v Tržiču. Danes so osredotočeni na trajnostno proizvodnjo električne energije, upravljanje z nepremičninami ter revitalizacijo industrijskega obrata.

Danes sicer družinsko podjetje BPT upravlja direktorica Sabina Gros, ki je v očetove čevlje stopila na njegovo pobudo: »Oče je podjetje vodil že leta 2001, nakar ga je počasi odkupoval. Žal je nato zbolel in me vprašal, ali bi ga bila pripravljena prevzeti. To sem storila že dobra štiri leta nazaj, tako da sem solastnica danes tudi sama.« Za Združenje Manager je medtem svojo izkušnjo prevzema podjetja nekoč opisala po principu »zagazi v blato in potem kupuj škornje«. Pravnica po izobrazbi, prej zaposlena na tožilstvu, se je naenkrat znašla v vlogi direktorice energetske družbe in se je morala »sproti naučiti, kako in kaj. Ko sem prevzela, je bil oče že kar resno bolan in možnosti ter časa, da bi me uvajal, ni bilo veliko.«

Spreminjanje, četudi zahtevno

Skupina BPT s svojo predhodnico sicer velja za eno najstarejših podjetij v Sloveniji. Njegovo upravljanje je tako skupaj z dejstvom, da gre za družinsko podjetje, prineslo svojevrstne izzive. »Ustaljenih vzorcev delovanja je bilo veliko. Ko sem se pridružila podjetju, je bilo zaposlenih manj, a so bili tudi tisti, ki so tekom celotnega življenja opravljali isto delo, pripravljeni sprejeti določene spremembe, se na njih navajati. Tako da je bilo mogoče marsikaj spreminjati, četudi

Modernizirana veriga štirih hidroelektrarn vzdolž Mošenika, revitalizacija opuščenega tovarniškega kompleksa ter deljenje znanja in izkušenj – vez v prihodnost usmerjenega delovanja skupine BPT se skriva v trajnostni naravnanosti in sodelovanju z lokalno skupnostjo.

je bilo kar zahtevno,« pojasnjuje Gros in dodaja, da so bili njeni sodelavci takrat starejši in bolj izkušeni od nje: »Kljub temu so me super sprejeli, a je obenem težko takoj dati priložnost nekomu mlajšemu in neizkušenemu. Očeta so namreč zelo spoštovali.«

Več kot stoletna tradicija tako pomembnega obrata se je obenem močno vtisnila tudi v lokalno zavest: »Zelo se je poznalo tudi to, da je imel BPT, sploh dvorišče – bivši tovarniški kompleks – med prebivalci v Tržiču zares veliko vlogo. Zaposloval je namreč njihove starše, stare starše ali kar njih same. In tako želim tudi sama, prav zaradi pomembnosti in, če želite, zavesti lokalnega prebivalstva, še naprej graditi na tej tradiciji in na ta način vračati lokalnemu okolju.«

Tržiču se obeta moderno poslovno-industrijsko središče

Projekt revitalizacije t. i. dvorišča oz. bivšega tovarniškega kompleksa v Tržiču je bil pogojen s celostno ohranitvijo kompleksa. »Pobudo za to je podal moj oče. Njegovi predniki so ga po delih že začeli prodajati, sam pa je ocenil, da to ne bo najboljše. Odločil se je, da prodajo ustavi in kompleks začne urejati celostno,« pojasnjuje Gros in doda, da se ji njegova odločitev še danes zdi zares dobra. »Pred prihodom očeta je kompleks propadal in do obnove je zaradi pridobivanja dovoljenj in navodil z Zavoda za varstvo kulturne dediščine preteklo kar dolgo časa.« Kot pravi, gre pri tem za dvorezen meč: »Lepo je, da obstaja priložnost za ohranitev in prikaz tradicije, a je to na trenutke lahko precej zahtevno.« A če bi bilo območje razparcelirano, bi ob vseh potrebnih zahtevah projekt revitalizacije veliko težje izvajali. »Upam, da bo Tržič tako počasi dobil moderno poslovno-industrijsko središče, ki bo pritegnilo nove obrtnike, podjetja oz. obiskovalce nasploh,« pa dolgoročni cilj oriše Gros.

Začetke obnove je zaznamovalo veliko ‘brainstorminga’ ter različne iteracije. »Celotna ekipa še danes ogromno truda vlaga v zbiranje deležnikov in vzpostavljanje dobrih odnosov,« nepogrešljiv del tako obsežnega projekta izpostavi Gros. Pri njem sodelujejo tudi z Občino Tržič, katere podpora bo odigrala pomembno vlogo pri njegovem dokončanju: »Z njihove strani imamo danes veliko podpore, dobro sodelujemo, komuniciramo in se usklajujemo.«

Podpora projektom, ki iz malega ustvarijo veliko

V BPT se zavedajo, da se prihodnosti ne da graditi brez vključenosti in podpore lokalne skupnosti. S slednjo so tudi sicer v dobrih odnosih in preko različnih aktivnosti dokazujejo, da so zares aktivno vpeti v njeno delovanje in izboljševanje. Preko donacij vsakoletno podpirajo več društev, dvema kulturnima društvoma v dvorani v Tržiču omogočajo brezplačen najem,

Po mnenju direktorice Sabine Gros – tudi vodje Skupine za trajnostno voditeljstvo v Združenju Manager – trajnostnega voditelja zaznamuje predvsem vizija splošnega dolgoročnega uspeha, katerega učinki segajo onkraj samega podjetja.  

najemnine upokojenih delavcev BPT pa se niso spremenile že več kot 15 let. A obenem ostajajo skromni: »Sami ne ‘obešamo na veliki zvon’, komu in kaj doniramo, marsikdo za to niti ne ve. Pa nič zato – pomembno je, da pomagamo tistim, ki jim lahko,« pove Gros.

V prihodnost stremijo tudi s podporo start-upov. Vlagati si želijo predvsem v področje trajnostnega razvoja, najraje s področja energetike in prava. Sabina Gros je tudi sama članica Poslovnih angelov Slovenije ter izkušena in aktivna investitorka, ki so jo start-upi že od nekdaj privlačili: »Vedno mi je bilo zanimivo, kako lahko iz nič in z dobro idejo narediš nekaj velikega. In glede na to, da imamo možnost, da lahko tako finančno kot tudi z mentorstvom nekomu pomagamo – zakaj pa ne? Že prenašanje znanja se mi zdi trajnostno.«

Trajnostno voditeljstvo po vzoru BPT

O skupini BPT ne gre govoriti brez trajnosti, za katero se zdi, da je vpletena v prav vsa področja njihovega delovanja. Veriga štirih hidroelektrarn vzdolž Mošenika danes deluje na najsodobnejših tehnologijah in predstavlja fleksibilen energetski vir s sposobnostjo regulacije omrežja na terciarnem nivoju. Leta 2021 so za izobraževanje namenili 3 % stroškov glede na EBIT, njihovi zaposleni pa so upravičeni tudi do nagrad za poslovno in delovno uspešnost.

Vizija direktorice – tudi kandidatke za naziv Mladega managerja 2022 – za skupino je, da bodo postali prepoznavno podjetje na področju trajnostnega razvoja v Sloveniji. Gros, ki se pri vodenju zgleduje po svojem pokojnem očetu, a obenem ubira tudi lastno pot, je v Združenju Manager prevzela tudi vodenje Skupine za trajnostno voditeljstvo. In kaj zanjo predstavlja trajnostni voditelj? »Tisti, ki vodi na način, da bo organizacija ali podjetje dolgoročno uspešno; ne le s finančnega vidika, temveč nasploh. Da se tudi zaposleni dobro počutijo, da upošteva okoljski vidik, da pristopi na pomoč in se je pripravljen kaj novega naučiti, a obenem tudi kdaj spremeniti mnenje.«

Nana Čemas je novinarka, zunanja sodelavka družbe Mediade.Članek je bil objavljen v 52. številki MQ revije.

Preberite tudi