Kdo si upa igrati na zmago?
Če imajo prav tisti makroekonomisti, ki napovedujejo, da se cikel dolgoletne gospodarske rasti umirja in da naslednja kriza že preži za vrati, je treba upoštevati pravila igre, pri kateri so kompetence, motivacija zaposlenih in tehnološke inovacije verjetno edina stabilna valuta.
Slovenski BDP je bil po standardih kupne moči na prebivalca lani 15 odstotnih točk nižji od evropskega povprečja. Naša produktivnost dela je prav tako nižja od zahodnih sosed. Če bomo želeli dohiteti najrazvitejše države, bi morali bistveno preseči povprečno rast produktivnosti v EU.
Po drugi strani je Slovenija še vedno država s precej visoko stopnjo socialne in splošne varnosti, razmeroma varna glede katastrofalnih okoljskih tveganj in s široko dostopnim izobraževalnim sistemom, ki pa se bo moral hitreje prilagajati tehnološkim spremembam, gospodarstvu in trgu dela. Zato današnji čas kljub upehanemu optimizmu na vsakem koraku ponuja veliko možnosti, da stopimo korak naprej. Stopnja brezposelnosti je najnižja od začetka zadnje finančne krize, zaupanje potrošnikov je v prvi polovici leta sicer usihalo, a je še zmeraj visoko.
Slovenija se stara, država tišči glavo v pesek
Kot napoveduje statistični urad, naj bi se v prihodnje še bolj spremenila starostna sestava prebivalstva. Leta 2015 so starejši, torej stari 65 ali več let, predstavljali približno 18 % prebivalstva. Že do leta 2057 pa bo predvidoma v tej starostni skupini kar 31 % prebivalcev Slovenije.
Gabrijel Škof: Digitalizacijo pri nas razumemo kot nekaj, kar nas združuje z našimi strankami. Kako hitro pa smo sposobni obvladati tehnološke inovacije in z njimi ustvariti konkurenčne prednosti? Foto: arhiv AS
Čeprav smo v svetovnem vrhu po staranju prebivalstva, še vedno nimamo dovolj stimulativne davčne politike za pokojninsko varčevanje. Tudi na tem področju ni naključje, da smo delodajalci prvi prepoznali prednosti kolektivnih vplačil v pokojninska zavarovanja zaposlenih. Podjetja za svoje zaposlene delno ali v celoti vplačujemo večino premij za dodatno pokojnino, delež vplačil delodajalcev v AS-u je skoraj 75-odstoten.
Osnova vsega ostaja neizpodbitna kakovost
Zavarovalništvo je panoga, ki je izjemno stabilna in vrsto let, tudi v času krize, prispeva okrog 5 odstotkov v slovenski BDP. Kljub temu smo slovenske zavarovalnice pri doseganju rezultatov poslovanja še vedno občutljive za spremembe predpisov. Odvisne smo od tega, koliko bo aktualna politika finančno in sicer podprla sektorje, ki vplivajo na ključne panoge in tempo napredka. Pri tem tudi ne morem mimo tega, da še vedno in ne glede na dejstva pisci zakonov ne morejo ali nočejo prepoznati zavarovalnic za strokovnega partnerja.
Osnova vsega je še vedno neizpodbitna kakovost, tudi v zavarovalništvu. Zato si prizadevamo, da našemu sodelovanju s poslovnimi partnerji, kadar si želijo oseben nasvet ali takrat, ko jim bolj ustreza povezovanje z nami po spletu, pripišejo odlično uporabniško izkušnjo.
Posameznik je z novo evropsko uredbo o varstvu osebnih podatkov dobil več pravic in več svobode odločanja. Omogoča mu, da zlahka ureja soglasja za rabo svojih osebnih podatkov, če pa želi, jih lahko tudi prekliče. V jeziku zavarovalnice to pomeni, da skupaj s stranko prilagodimo zbrane informacije tako, da ji zagotovimo krog varnosti v vseh življenjskih okoliščinah.
Nova zavarovanja in asistence, ki vsakomur olajšajo življenje v hudih življenjskih preizkušnjah ali pri drobnih nevšečnostih, so v vseh pogledih boljša kot prej. Vprašanje, ki si ga nenehno zastavljamo, pa je, ali prepoznamo in zmoremo priložnosti oblikovati tako, da se bodo naše storitve prilagajale željam strank in predvidele nihanja družbene realnosti.
Digitalizacija nas povezuje in združuje z našimi strankami
Koliko bo k zaupanju naših strank in rasti prispevala uporaba najsodobnejših digitalnih tehnologij, na primer ultra zmogljivega skenerja za avtomobile, ki ga testiramo v Ljubljani in odlično opremljena zasebna ambulanta z vrhunskimi zdravniki? Koliko pa optimizacija neposrednega svetovanja na štiri oči, ki ga stranke še vedno izjemno cenijo pri sklepanju dolgoročnih osebnih zavarovanj?
Digitalizacijo pri nas razumemo kot nekaj, kar nas združuje z našimi strankami.
Digitalizacijo pri nas razumemo kot nekaj, kar nas združuje z našimi strankami. Kako hitro pa smo sposobni obvladati tehnološke inovacije in z njimi ustvariti konkurenčne prednosti? Po mojem je treba strankam aktivno ponuditi možnosti digitalnega sodelovanja, obenem pa jim dati dovolj časa, da se seznanijo s spremembami in novimi tehnologijami. Potem tudi naslednji korak – uvedba še več novih digitalnih rešitev v vsakdanjik zavarovalnice – ne pomeni več ovire, temveč prednost.
Si upamo igrati na zmago?
Zaposlenim je na voljo vse več možnosti. Tu je vrsta ukrepov za boljše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, za boljše počutje in zdravje na delovnem mestu, od fleksibilnega delovnega časa do dela od doma in do posebnega izobraževanja perspektivnih kadrov.
Strategija vodenja in upravljanja kadrov mora, ne glede na okoliščine, delovati tako kot v športnih moštvih, kjer gre za uspeh ekipe, ki ga posameznik brez podpore ne bi zmogel. Danes ni dovolj samo strokovno izobražen posameznik. Za zmago na trgu je treba slišati in upoštevati različne ideje. Kompetence in izkušnje je treba povezati v interdisciplinarno ekipo, kjer posameznik deluje motivirano kot timski igralec na poti k skupnemu cilju. V športu je to poslanstvo trenerja z ekipo, ki skrbi za moštvo. V podjetju je to naloga managerjev.