Kako ‘odporni’ ste na zgodbe žvižgačev?

Leta 2017 so šest direktorjev Olympusa obsodili na pogojno zaporno kazen in plačilo pol milijarde dolarjev zaradi prikrivanja milijardnih izgub s ponarejanjem računovodskih izkazov. Kršitve človekovega dostojanstva znotraj podjetja, vohunjenje za znanimi osebnostmi, goljufanje regulatorjev, kraje intelektualne lastnine in drugi škandali so Uber pripeljali do izgube ugleda in občutnega padca v poslovanju v letih 2014–2016, dolgoletni direktor pa je pod pritiski javnosti in lastnikov moral odstopiti. Te in mnoge druge zgodbe, zaradi katerih svet občasno postane malo boljši, so povedali žvižgači.

Evropske institucije že dlje časa formalno-pravno priznavajo žvižgaštvo kot pomemben mehanizem pri uveljavljanju zakonodaje. Evropsko sodišče za človekove pravice stoji na stališču, da opozarjanje na kršitve v javnem interesu predstavlja uresničevanje svobode izražanja, torej človekovo pravico. Evropska komisija je ocenila, da zaradi prevar in korupcije, ki bi bile manjše, če bi vzpostavili primeren sistem zaščite žvižgačev, na ravni EU izgubimo 120 milijard letno. EU Direktiva (2019/1937) o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava skupnosti, je dala žvižgačem legitimnost in vzpostavila temelje za višjo in bolj enotno evropsko zaščito žvižgačev pred povračilnimi ukrepi. Države članice so se decembra 2021 zavezale, da od podjetij (s 50 ali več zaposlenimi) in organizacij javnega sektorja z zakonom zahtevajo vzpostavitev internega kanala za sprejemanje in obravnavo prijav

Evropska komisija je ocenila, da zaradi prevar in korupcije, ki bi bile manjše, če bi vzpostavili primeren sistem zaščite žvižgačev, na ravni EU izgubimo 120 milijard letno.

nepravilnosti ter prepovejo maščevanje žvižgačem. Članice morajo vzpostaviti še organ, ki bo služil kot zunanji kanal za prijave kršitev. Poleg tega direktiva predvideva zaščito žvižgačev, tudi če na kršitev v neki organizaciji opozorijo javno, ne da bi prej uporabili predvidene kanale za prijavo, čeprav so ti vzpostavljeni. To podjetjem dviguje tveganje za ugled, hkrati pa daje toliko večji pomen vzpostavitvi dobrega in odzivnega internega sistema sprejemanja in obravnave prijav kršitev. Mnoge raziskave kažejo, da žvižgači primarno vedno raje izberejo interno pot in se na zunanje poti ali na javnost obrnejo šele, ko presodijo, da bodo bodisi postali žrtve povračilnih ravnanj ali da njihove prijave interno ne bodo učinkovito rešili.

V pričakovanju sprejetja novega zakona

Direktivo sta med prvimi v svojo zakonodajo prenesli Danska in Švedska. Druge države članice so reforme skrbno pripravljale nekaj let in so se uspele uskladiti do roka iz Direktive, ki je potekel 17. decembra, 2021, mnoge so tik pred sprejemom, nekaj članic pa s prenosom direktive občutno zamuja. V Sloveniji se je prva javna razprava o predlogu Zakona o zaščiti prijaviteljev pod vodstvom Ministrstva za pravosodje začela decembra 2021. Trenutno poteka strokovno usklajevanje z različnimi deležniki. Pričakujemo, da slovenskega zakona v prvi polovici leta 2022 še ne bodo sprejeli.

Kaj nova direktiva pomeni za podjetja?

Poleg večjega tveganja za ugled nova evropska direktiva veča tudi verjetnost pravne odgovornosti in nastanka potencialnih sekundarnih škodljivih posledic za podjetja in njihove odgovorne osebe. Prav tako prinaša višji standard glede kakovosti in učinkovitosti lastnega notranje-kontrolnega sistema. Po eni strani bodo nastajale bistveno višje zahteve deležnikov, po drugi strani pa bo pri mednarodnem poslovanju tak interni mehanizem lahko pomenil večjo ali manjšo poslovno priložnost. Pričakovanje ali pogoj potencialnega strateškega poslovnega partnerja ali kupca iz druge

Zakonske spremembe na področju zaščite žvižgačev bodo predstavljale bistveno večji izziv za manjša in srednja podjetja, saj imajo večja slovenska podjetja že vzpostavljene interne sisteme za sprejemanje in obravnavo prijav kršitev po mednarodnih standardih.

evropske države, ki bo ocenjeval profil integritete vašega podjetja, lahko definira tudi kakovost obravnave in zaščite žvižgačev.

Zakonske spremembe na področju zaščite žvižgačev bodo predstavljale bistveno večji izziv za manjša in srednja podjetja, saj imajo mnoga večja slovenska podjetja zaradi zahtev mednarodnih standardov že vzpostavljene interne sisteme za sprejemanje in obravnavo prijav kršitev. Pri tem ne vidimo velike zahtevnosti v tehniki zagotovitve notranjega kanala za prijave kršitev v podjetjih, temveč bolj v spretnosti komuniciranja, učinkovitosti delovanja obstoječih procesov ter predvsem v togosti organizacijske kulture in miselne naravnanosti.

Velika odgovornost na strani managerjev

Mehanizem žvižgaštva je notranja kontrola in pomeni spremembo v ravnovesju moči znotraj podjetja, toliko bolj, kolikor ima podjetje hierarhičen ali strogo formalen sistem delovanja. Pri podjetjih, v katerih vodstvo neguje kulturo odprtega govora, ki vključuje odprto kritičnost in pozitiven pristop k reševanju težav, bo vzpostavitev učinkovitega sistema za sprejem in obravnavo prijav kršitev veliko lažja. Ta novost bo sčasoma prinesla dodatne koristi pri krepitvi uspešnosti podjetja, zaščiti njegove vrednosti in vrednot ter trajnosti poslovanja.

Pomembno je, kako se boste vpeljave internega sistema za prijavo kršitev lotili managerji na samem začetku, kjer morate igrati pomembno vlogo. Potrebnih bo veliko pogovorov, razjasnjevanj in dober načrt ter disciplina.

Pri podjetjih, kjer vodstvo neguje kulturo odprtega govora, ki vključuje odprto kritičnost in pozitiven pristop k reševanju težav, bo vzpostavitev učinkovitega sistema za sprejem in obravnavo prijav kršitev veliko lažja.

Pomembno je, da boste prijave obravnavali s profesionalnimi pristopi in se odzivali hitro. Žvižgaču boste morali dati povratno informacijo v nekaj tednih in ga o rešitvi njegove prijave obvestiti v treh mesecih. Medtem boste morali paziti tudi na potek drugih zakonskih rokov, zlasti z vidika delovno-pravne zakonodaje. Ne bojte se prijav kršitev, ampak naj vas skrbi, če jih ne boste imeli ali če teh ne boste reševali pravično in učinkovito.

Andrijana Bergant je soustanoviteljica in predsednica Evropskega inštituta za skladnost in etiko poslovanja (EISEP) in Centra za zaščito žvižgačev ter samostojna svetovalka za področje upravljanja sistemov skladnosti in poslovne integritete, kreatorka in izvajalka programov usposabljanja in izobraževanja na tem področju. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 50, aprila 2022.