Kako elite snujejo etična pravila

Etika je eden od dejavnikov uspešnosti. Ne toliko zaradi vidika učinkovitosti, kot zato, ker ustvarjamo z upoštevanjem etičnih norm srečnejšega človeka.

Nimamo zgrajenega moralnega sveta vrednot: vsebine kapitalizma ne poznamo, saj izhajamo iz kolektivistične družbe, nahajamo pa se v postopku preobrazbe v t.i. enopetinsko družbo,« zatrjuje dr. Šime Ivanjko, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Gre za ustvarjanje vodilne elite družbe, približno ene petine, ki poskuša ohraniti svoj položaj preko legitimiranja ter uzakonjenja vpisa pravic v sodni register in zemljiško knjigo. Ta postopek je že po svoji naravi povezan s konflikti. V začetku 90. let so napovedovali, da bo prehod v enopetinsko družbo pri nas in v celotni nekdanji Jugoslaviji zaključen do leta 2020 ali 2030, a je v Sloveniji- zaradi načina delitvene privatizacije- praktično že končan. 

»Danes se v Sloveniji govori o nekaj sto ljudeh, ki obvladujejo državo,« ugotavlja dr. Ivanjko, pri čemer so ti lahko predmet kritike, lahko ponosa. Šele po njenem oblikovanju se začenja oblikovati tudi moralni svet vrednot. In tega bodo snovali ravno oni, člani vodilne elite. »Tradicionalne vrednote, ki so temeljile na krščansko-socialnem razumevanju, kaj je dobro in kaj slabo, so večinoma opuščene, novih pa ni,« nadalje meni dr. Šime Ivanjko.

Dr. Šime Ivanjko: »Mladi ugotavljajo predvsem, po katerih stopnicah bi prodrli v elito enopetinske družbe. V zgodovini civilizacije je to vedno tako: v monarhijah modra kri očeta, v vojaško-totalitarnih državah vojska, v versko organiziranih državah cerkev, v kapitalizmu pa lastnina.«

Ukvarjamo se z načeli poštenosti, zaupanja, pravičnosti, spoštovanja dobrih poslovnih običajev,   varstva potrošnikov, a ob pomanjkanju jasnih meril, kaj je pošteno, kaj pomeni medsebojno zaupanje, kaj je pravično. V podkrepitev svoje trditve o aktualnem »primanjkljaju« dr. Ivanjko omenja, da je bilo v Jugoslaviji- v času socializmazaradi domnevnega nespoštovanja dobrih poslovnih običajev na častnih razsodiščih približno 1.500 postopkov letno, sedaj pa jih imamo v Sloveniji kvečjemu 20 ali 30. »Ker preprosto ne vemo, kaj so dobri poslovni običaji na področju gospodarstva.  

Podjetništvo kot nemoralna igra

Ali je podjetništvo z moralnega in etičnega vidika dobro ali slabo? Po besedah dr. Ivanjka ima podjetništvo zaradi kapitalizma kontinentalnih delov Evrope – ta se loči od obmorskega kapitalizma – in zaradi vpliva krščanstva negativen predznak. Že v začetku 90. let okolje uspešnih podjetnikov – tudi zaradi občasnega manipuliranja nekaterih – ni ocenjevalo zelo blagohotno, danes pa imamo opravka s ‘tajkuni’, prek katerih se poskuša vse podjetništvo prikazati negativno. Res pa je, kot pravi dr. Ivanjko, podjetništvo v svojem bistvu igra, katere vsebina je, da drug drugemu – v skladu s pravili podjetniške igre – jemljemo denar, premoženje.

Že nemška beseda za podjetje (nem. Unternehmen) v bistvu pomeni »vzeti od spodaj«, to se pravi vzeti nekomu drugemu. Kapitalizem ni po tej logiki nič drugega kot igra z viškom denarja in v krščanskem delu Evrope ne vemo, ali je to dobro ali slabo. »Kristus ni nikoli rekel nič pozitivnega ali dobrega za trgovce in takratne podjetnike – ni pa jih tudi obsojal. V svojem govoru na gori preprosto reče, da se bodo težko zveličali,« pojasnjuje dr. Ivanjko. Za Karla Marxa pa pravi, da je ta sicer poskušal moralizirati takratno nepravično podjetništvo, a ker ni uspel spremeniti človeka, ker je trčil ob na človeško naravo, ki se zaradi moralnih norm ni spreminjala, »je želel s silo vnesti etiko in moralo v podjetništvo. « Namen je bil sicer dober, a zaradi neustreznega sredstva cilj ni bil dosežen. Razlogi, zakaj ni jasnega odgovora na vprašanje o tem, ali je podjetništvo v osnovi dobro ali slabo, ležijo v dejstvu, da kljub prizadevanjem človeštva ni jasnega odgovora na vprašanje, kaj je morala, moralno, in kaj je etika, etično.

Etika je denimo ime filozofske discipline, ki proučuje moralo, pri čemer moramo ločevati med moralnimi in etičnimi vrednotami. Po prepričanju dr. Ivanjka to najlažje storijo pravniki, saj ločijo koncept idealnega zakona, ki naj bi veljal (lat. de lege ferenda) in koncept veljavnega zakona, to je zakona, ki velja (lat. de lege lata). De lege lata je torej tisto, kar sprejema okolje, je moralno pravilo. Kajti moralna pravila so tista, ki so nastala z navadami, šegami in običaji v nekem družbenem okolju in za katere to družbeno okolje meni, da so dobra. Etične norme pa so na drugi strani norme, ki naj bi veljale in so zato višje od moralnih norm. Nadalje, morala se spreminja, etika pa praviloma ne. Zato tudi ne govorimo o kodeksih morale, saj bi zgolj popisali to, kar ljudje menijo, da je dobro, temveč je govora o kodeksih etike, saj želimo ustvariti standarde, ki naj bi veljali, a so v praksi redki. Ideologija ne velja več kot globalni princip, religija prav tako izgublja kot svetovni model razmišljanja in vrednotenja, pravi dr. Ivanjko, zato se poskuša ustvariti svetovni etos oziroma svetovna etika: »Išče se odgovor na vprašanje, kaj je absolutno dobro na vseh področjih življenja.« 

Etika, sreča, uspeh

Podjetništvo je z vidika morale in z vidika etike nevtralno, a so, kot posebej opozarja dr. Ivanjko, posamezna ravnanja ljudi v tem procesu lahko etična ali moralna, ali pa tudi niso. Na okrogli mizi o gospodarskem kriminalu, ki jo je organizirala GV Založba novembra lani, je Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana, poudaril, da moramo v slovenskem gospodarstvu paziti, da ohranimo verodostojnost. »Razlika med nami in kolegi v državah bivše Jugoslavije – ali na sedanjih funkcijah ali prej v gospodarstvu – je, da smo bili ‘vzdignjeni’.« Po Jankovićevih besedah Slovencem nihče ni rekel ‘tajkuni’.Če v Sloveniji ne bomo povrnili te – nekoč že pripisane – verodostojnosti, potem bodo imeli po Jankovićevem prepričanju vsi pravniki ogromno dela. Soroden dvom potrjuje tudi predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos, ki se sprašuje: »Kako naj govorimo o morali, če nam v naših raziskavah vsakič med 50 in 60 odstotkov slovenskih managerjev reče, da je korupcija neizbežen del slovenskega in svetovnega ekonomskega sistema?«

Po besedah dr. Ivanjka je potreba po obravnavanju poslovne morale in poslovne etike posledica dejstva, da gospodarstvo izključno samo zaradi ekonomskih zakonitosti in t. i. nevidne roke trga ne more biti učinkovito. Etika je eden od instrumentov za uspešnost gospodarstva. Ne toliko z vidika učinkovitosti, kot zato, ker ustvarjajo udeleženci v gospodarstvu z upoštevanjem etičnih norm pri svojem komuniciranju srečnejšega človeka. In če je človek srečnejši, je učinkovitejši tudi pri svojem delu. 

Boštjan Koritnik, univ. dipl. pravnik, je novinar- urednik Pravne prakse in strokovni urednik Pravnika. Članek je bil objavljen v MQ reviji, št. 10, marca 2009

Preberite tudi