Kako bomo slovenci dosegli svoj potencial?

Odgovorni voditelji morajo čutiti enako kot državljani, če želijo izkoristiti priložnosti, ki jim jih ponujata država in okolje. Samo v harmoniji z vsemi deli družbe lahko Slovenija ustvari nov etos za gradnjo velike države.

V svetu obstajajo tri vrste narodov: prvi, ki se ne zavedajo svojega potenciala in si ga še vedno prizadevajo odkriti; drugi, ki se svojega potenciala zavedajo in so ga večinoma že dosegli; in tretji – ki imajo dobro predstavo o svojem potencialu, vendar ga kot skupnost ne morejo uresničiti. Ker sem pogosto v stiku z vodilnimi slovenskimi managerji, akademiki, mladimi podjetniki in idejnimi vodji z različnih področij življenja, ugotavljam, da slednji v povprečju menijo, da se Slovenija uvršča v tretjo kategorijo.

Številni so zadovoljni, da niso v prvi kategoriji in da jim gre bolje kot večini kolegov. Upravičeno so zadovoljni s stopnjo rasti BDP (5 % v letu 2017 in verjetno 4,4 % v letu 2018), s širjenjem izvozne baze in posledično višjimi plačami ter naraščanjem števila zaposlitev. Prav tako so ponosni, da je Slovenija kljub negotovim volilnim rezultatom pokazala politično zrelost in oblikovala vladno koalicijo, ki namerava izboljšati strukture upravljanja v državi. Če k temu dodamo še dejstvo, da je pred kratkim agencija Fitch dala državi bonitetno oceno A, je vse našteto res pohvalno.

Čeprav se strinjajo z zgornjimi ugotovitvami, so tudi takšni, ki jih vse bolj skrbijo vprašanja, ki bi lahko zavrla prihodnji razvoj slovenske države. Izpostavljajo predvsem težave s pokojninsko blagajno, vzdrževanjem sistema javnega zdravstva, delovanjem bančnega sektorja ter upravljanjem državnega premoženja. Čeprav so njihove skrbi upravičene, je treba priznati, da večina strahov izvira iz zgodovinske dediščine. Novi vladi in ljudem je treba omogočiti konstruktiven dialog – morda bodo kmalu zagledali novo pot pri reševanju perečih vprašanj.

Na podlagi lastne analize se strinjam s tretjo, majhno, a zelo vizionarsko skupino Slovenk in Slovencev – različnih starosti, poklicev in veroizpovedi – ki verjamejo, da ima država, ki je sicer na dobri poti, še ogromno neizkoriščenega potenciala. Slednjega je moč izkoristiti, merila uspešnosti pa postaviti še višje od dosedanjih. Njihovo vizijo povzemam z mislijo Michelangela: »Največja nevarnost ni v tem, da si zastavimo previsok cilj in nam spodleti, pač pa da ciljamo prenizko in cilj dosežemo.«

Odgovoren voditelj ni odgovoren samo za tisto, kar naredi, temveč tudi za tisto, česar ne naredi.

Napredek države je odvisen od odgovornih voditeljev in državljanov

Hitrost in obseg napredka blaginje naroda določajo tisti, ki jim je zaupana odgovornost za sprejemanje odločitev, ki imajo dolgoročne posledice na življenje in preživetje ljudi. Vsak državljan lahko odgovorno prispeva k napredku, a večje breme na svojih plečih nosijo voditelji v poslovnem svetu in družbi prav z izbirami, za katere se odločajo. Pri tem poudarjam, da mora vsak odgovoren voditelj – v politiki, izobraževanju, poslu ali družbi – slediti dvojemu: a) odgovoren voditelj ni odgovoren samo za tisto, kar naredi, temveč tudi za tisto, česar ne naredi; b) odgovoren voditelj trdno verjame, da napredka ni moč doseči s preskakovanjem ovir, ki mu jih postavijo drugi, temveč napredek pride iz odstranjevanja ovir, ki si jih postavi sam.

Usklajenost poslovnih ciljev in pričakovanj družbe pomeni nov dan

V tem prispevku se osredotočam na vlogo odgovornega vodenja podjetij pri ponovnem določanju potenciala slovenskega poslovanja in podjetništva. Kadarkoli sem v Sloveniji, poleg besede ‘LOVE’, ki je postala del nacionalne DNK, začutim še empatijo in sočutje ter občutek ponosa pri identificiranju s slovenstvom. To je morda najbolj pohvalna pripomba, ki jo lahko nekdo narodu da. A vprašanje, s katerim se srečuje vsaka država, je, ali poslovni voditelji čutijo enako kot ‘navadni’ državljani. Tisti hip, ko se bodo poslovni cilji in pričakovanja družbe uskladili, bo za Slovenijo napočil nov dan; začelo se bo novo potovanje. Splošnega odgovora na ta izziv ni. Vsak vodja, vsak manager si mora to vprašanje zastaviti sam in odgovor poiskati s srcem. Prepričan sem, da ima Slovenija dobre možnosti za preobrazbo v mišljenju vodilnih, da bodo delovali v holističnem partnerstvu z vsemi deli družbe – vključno z dobro poučeno civilno družbo. Poslovni svet bo nato ustvaril nov etos za gradnjo velike države, kakršno si Slovenci zaslužijo.

Šest nalog za pospeševanje gospodarstva in večjo blaginjo

Na misel mi pride šest ključnih prednostnih nalog, s katerimi bi ta proces pospešili in tako dosegli večjo donosnost slovenskega gospodarstva ter večjo blaginjo Slovencev. 

Prvič, podjetniški duh mladih Slovencev je začel kazati svojo živahnost in raznolikost. Zdaj je primeren čas, da se ustvari neomejeno okolje za razvoj, skupaj s finančno in vodstveno podporo, ki jim bo omogočila ustvarjanje grozdov ‘Slovalleys’. Takšnih s strokovnim znanjem in izkušnjami, z vrhunskimi aplikacijami za geolokacije, obnovljive vire, mobilnost in številne druge sektorje, pa tudi za osnovne raziskave, ki zajemajo nanotehnologijo, mikrobiologijo, biokemijo in kvantno fiziko. 

Drugič, iskrico podjetništva je treba zanetiti z enako zagnanostjo in s finančnim vzvodom, izkoristiti širok razpon bogatih naravnih virov v gozdovih in ekološkem kmetijstvu, da bi postali častitljivi in sodobni vodje na tradicionalnih področjih. Razvoj na področju hrane, kmetijstva in lesa pomeni tudi razmah zaposlovanja. Davčna ureditev, ki bolj spodbuja zaposlovanje kot kapitalske naložbe, bi bila dobrodošel odklon od zakoreninjenega davčnega sistema. 

Tretjič, slovenska vlada in civilna družba sta opravili izjemno delo s spodbujanjem Agende ZN 2030 pri doseganju trajnostnih razvojnih ciljev. Vodje in njihovi zaposleni bi naredili veliko dobrega, če bi se uskladili s programi v viziji, ki so opisani v prostovoljnem nacionalnem pregledu iz leta 2017 in posodobljeni leta 2018.

Slovenija ima dobro možnosti za preobrazbo v mišljenju vodilnih,da bodo delovali v holističnem partnerstvu z vsemi deli družbe.

Četrtič, vedno več mladih in nekdanjih poslovnežev z novimi pobudami zagotavlja trajnostni razvoj Slovenije. To so predstavniki uravnoteženega razvoja v sožitju z naravo. Osredotočenost na družbeno podjetništvo, krožno gospodarstvo, trajnostno arhitekturo, vodenje, ki temelji na vrednotah, zeleni turizem, poklicno izobraževanje ter obvladovanje športa in umetnosti so odlični primeri gibanja državljanov za razvoj živahne in radostne Slovenije. Vpetost gospodarstva v omenjena gibanja bi obogatila tako podjetja kot te institucije nacionalne odličnosti. 

Petič, slovensko gospodarstvo je danes skoraj povsem osredotočeno na trgovino in sodelovanje z državami EU. Nekaj pionirjev mora začeti spoznavati priložnosti, ki jih ponujajo veliki razvijajoči se trgi. Vstop nanje ni preprost, a cena neaktivnosti je dolgoročno gledano lahko višja od začetnega tveganja. Izziv je odkrivati umetnost ‘zaslužka med učenjem’. Če potrebujete pomoč, jo je vredno poiskati. 

Šestič, ne pozabimo, da je svet, ki ga poznamo, izgubljen za vedno. Če hočejo biti vodilni kos silovitemu napadu vedno novih tveganj na področjih geotehnologije, geopolitike, geoekonomije in družbenih sprememb, se morajo naučiti agilnosti in ustvariti ‘agilno organizacijo’, s katero bodo odkrivali nove strategije. Prijetno odkritje je bilo spoznanje, da imava s Sonjo Klopčič, razvijalko sodobnega vodenja, podobne poglede. Skupaj sva začela proces, ki bi lahko postal pobudnik ustvarjanja ‘agilnih organizacij v agilni državi’.

Ravi Chaudhry je mentor izvršnim direktorjem in upravnim odborom pri odkrivanju potenciala in ustvarjanju agilne organizacije, strateški svetovalec korporacijam, vladam in civilni družbi, avtor svetovne uspešnice Quest for Exceptional Leadership: Mirage to Reality, javni govorec in član Svetovne poslovne akademije, omrežja globalnih idejnih vodij. Je ustanovni predsednik podjetja CeNext Consulting & Investment Pvt Ltd iz New Delhija. Pred tem je bil predsednik štirih družb v Tata Group v Indiji. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 43, marca 2019.

Preberite tudi